| Popis: |
Dobro stoletje po pomorih Hmelnickega, ki še niso potonili v pozabo, se med revnimi podoljskimi Židi, ki?akajo na Mesijev prihod, pojavi mlad prerok iz Smirne in za?ne glasiti hereti?ne ideje, ki njegovim sledilcem omogo?ijo nepri?akovan družbeni vzpon v svetu neenakosti ter verskih in rasnih predsodkov. »Lažni Mesija« Jakob Frank, nadaljevalec tradicije slovitega Sabataja Cvija, je skrivnostna, kontroverzna osebnost, saj pri iskanju prave vere in poti za svoje ljudstvo ne izbira sredstev. Je dokon?na konverzija frankistov v krš?anstvo poskus dose?i Boga po drugi poti, skozi greh in transgresijo, ali pragmati?na politi?na poteza? Olga Tokarczuk slika to neverjetno zgodovinsko epizodo na velikem platnu širše poljske družbe s pozornostjo za detajle vsakdanjega življenja in spoštovanjem zgodovinskih dejstev – s citatnimi fragmenti iz ohranjenih frankisti?nih spisov ve?krat na meji dokumentarnega – ter z veliko psihološke pronicljivosti, domišljije in empatije ustvarja enkratne življenjske zgodbe. Roman Jakobove bukve združuje zgodovinsko snov z moderno ob?utljivostjo. Ko pisateljica izpisuje narobno stran Sienkiewiczeve kanoni?ne interpretacije poljske preteklosti iz Trilogije, dekonstruira podobo narodove slave ter jo nadomeš?a s pripovedjo o kolonialnih razmerjih ter socialni prikrajšanosti pripadnikov številnih družbenih slojev, med njimi drugovercev ali tla?anov... Kot pravi sama: »(...) nobene zgodovine ni, so samo življenja ljudi. Zgodovino tvorijo mali dogodki, posami?ni?loveški?asi,?loveška telesa, njihovo minevanje, njihove bolezni, njihove ljubezni.« Ko zgodovino pripoveduje skozi mikrozgodbe, je posebej pozorna na – z besedami Virginie Woolf – »skrivnostna, tiha, nepredstavljena življenja«, kot življenja žensk ali živali. V tako pripovedovani zgodovini uziramo problematiko svojega?asa: vprašanja položaja žensk in feminizma, antisemitizma, homoseksulnosti, kolonializma in razredne razslojenosti, odnosa do drugega in druga?nosti, pa celo vegetarijanstva ali kontracepcije, da ne omenjamo religioloških in literarnih razprav... Na Franka, njegovo doktrino in biografijo gledamo z ve? perspektiv, od katerih sta najopaznejši pogled kronista Nahmana in Jente, opazovalke, ki na meji med življenjem in smrtjo izstopa iz svojega sibilskega telesa in lebdi visoko pod nebesom, od koder,?isto zrenje, motri predstavo, ki se odvija pod njo, ter v eni zavesti osredoto?a prostranstva dogajalnega?asa in prostora. Jana Unuk |
