O kovinah v Heziodovih pesnitvah Teogonija in Dela in dnevi: kratek razmislek
| Autor: | Brina Škvor Jernejčič |
|---|---|
| Jazyk: | Greek<br />English<br />Latin<br />Slovenian |
| Rok vydání: | 2011 |
| Předmět: | |
| Zdroj: | Keria: Studia Latina et Graeca, Vol 13, Iss 2 (2011) |
| Druh dokumentu: | article |
| ISSN: | 1580-0261 2350-4234 |
| DOI: | 10.4312/keria.13.2.31-43 |
| Popis: | Prispevek skuša ovrednotiti vlogo kovin v Heziodovih pesnitvah Teogonija ter Dela in dnevi. Zlato je pri Heziodu božanska kovina – le bogovi ga nosijo, zlati, najboljši izmed rodov, je prav tako bogovom najbližji. V obeh pesnitvah redko omenjeno srebro je slabše od zlata in ni več atribut bogov. S srebrom Heziod opisuje vrtince rek, visoke stebre v podzemlju, nimfe. Tako kot je srebro manj vredno od zlata, je tudi srebrni rod manj vreden od zlatega. Bronu, prvi zlitini, pripiše pesnik lastnosti trdote in moči, iz njega sta izdelana orodje in orožje, s katerim bronasti rod bojuje vojne. Železo se v pesnitvah pojavi kot kovina iz katere sta izdelana orodje in orožje, železni rod, najslabšega izmed vseh rodov, pestita žalost in težko delo. Kljub temu, da je izdelava železnih predmetov spodbudila velik tehnološki napredek, pomeni ta kovina pesniku sinonim za trdo delo, napore in bedo – skratka popolno nasprotje zlatemu, tj. božanskemu. |
| Databáze: | Directory of Open Access Journals |
| Externí odkaz: |
|