Upravljanje prostoživečih živali čezmejnega območja Julijskih Alp na primeru alpskega kozoroga in severnega (alpskega) gamsa
| Autor: | Nève Repe, Andreja, Arih, Andrej, gozdar, Favalli, Marco, Bertoncelj, Irena, biologinja, Poljanec, Aleš |
|---|---|
| Jazyk: | slovinština |
| Rok vydání: | 2023 |
| Předmět: | |
| Zdroj: | Gozdarski vestnik, str. 21-33 : Ilustr., Letn. 81, št. 1, 2023 COBISS-ID: 3736834 |
| ISSN: | 0017-2723 |
| Popis: | Ekološka povezljivost je osnova, ki omogoča naravne procese vrst, kot so pretok genov, selitev, širjenje arealov vrst, in je pomembna za dolgoročno ohranjanje vrst ter njihovih habitatov. Za zagotavljanje ekološke povezljivosti je bistvena fizična povezanost habitatov in enostavno prehajanje osebkov ter vrst med njimi. Ovira za prehajanje organizmov in ohranjanje vrst med državami so razlike v politikah, zakonodaji in upravljanju prostoživečih živali. Neusklajeno upravljanje s prostoživečimi živalmi na obeh straneh državne meje lahko povzroči težave pri povezovanju populacij nekaterih vrst, ker vpliva na gibanje in vedenje živali. Zato so čezmejna zavarovana območja pomembna za zagotavljanje ekološke povezljivosti med dvema državama ali več. Za alpski prostor sta pomembni vrsti alpski kozorog (Capra ibex) in severni (alpski) gams (Rupicapra rupicapra). Zato smo za čezmejno območje Julijskih Alp (velikost 289.660 ha), ki leži med Italijo in Slovenijo, v projektih AlpBioNet2030 in DINALPCONNECT analizirali stanje in upravljanje obeh vrst ter predlagali izboljšave upravljanja s ciljem izboljšati stanje populacij in zagotoviti ekološko povezljivost habitata za vrste na širšem čezmejnem območju. Od leta 2017 smo izpeljali štiri čezmejne delavnice z deležniki z italijanske in slovenske strani (predstavniki lovcev, lastnikov zemljišč, upravljavcev zavarovanih območij, gozdarjev, odločevalcev na nacionalni in regionalni ravni (ministrstva, občine) ter varstva narave). Rezultat participativnega procesa je čezmejni koncept celostnega upravljanja z alpskim kozorogom in severnim (alpskim) gamsom ter njunima habitatoma, ki vsebuje vizijo in strategijo čezmejnega upravljanja ter akcijski načrt na čezmejnem območju Julijskih Alp. Ecological connectivity enables natural processes such as gene flow, migration, and species range shifts, and is therefore important for the long-term conservation of species and their habitats. To ensure ecological connectivity, the physical connection of habitat patches, and unimpeded movement of the organisms between them are essential. Barriers for transboundary movement of organisms between countries are the differences in the politics, legislation, and management of wildlife. Inconsistent management of wildlife can cause problems in the connectivity of some species’ populations on both sides of the country border, which affects the movement and behaviour of the animals. Therefore, trans-boundary protected areas play an important role in ensuring ecological connectivity between two or more countries. Two important wildlife species for the Alpine area are Alpine ibex (Capra ibex) and northern (Alpine) chamois (Rupicapra rupicapra). Therefore, in the AlpBioNet2030 and DINALPCONNECT projects, we analysed the condition and management of both species in the Julian Alps trans-boundary area (size 289.660 ha), situated between Italy and Slovenia. Furthermore, we proposed changes in management to improve the populations’ condition and ensure ecological connectivity of the habitat for the species in the wider trans-boundary area. Since 2017, we have carried out four trans-boundary workshops with stakeholders from Italy and Slovenia (representatives of hunters, landowners, protected area managers, foresters, decision-makers on the national and regional level (ministries, municipalities), and nature conservationists). The result of the participative process is a trans-boundary management concept of the Alpine ibex and northern (Alpine) chamois populations and their habitat, which incorporates the vision and strategy of the trans-boundary management and action plan in the Julian Alps trans-boundary area. Bibliografija: str. 32-33. |
| Databáze: | OpenAIRE |
| Externí odkaz: |
|