| Popis: |
Background: Distal radius fractures are among the most common fractures of the upper extremity. The available evidence is insufficient to establish the relative effectiveness of the various interventions used in the rehabilitation of adults with fractures of the distal radius. The aim of this study was to identify the difference in functional outcome, range of motion and intensity of pain in patients operated either with volar plate (VP) or dorsal nail plate (DNP) after acute rehabilitation. Methods: Twelve patients with unstable distal radius fracture who needed surgery were included in a prospective study conducted between October 2015 and May 2016. The patients were operated either with VP or DNP method and finished an early 6-week rehabilitation program. We measured range of motion on the operated and non-operated wrist at 6 weeks and 6 months after finishing the early rehabilitation program, and measured grip strength at 10th week. Patients reported pain intensity on a numeric rate scale and completed the QuickDASH questionnaire six weeks and six months after inclusion into the study. Absolute improvement (difference between the value of the second and the first assessment) were analysed for range of motion. Differences in mean values between the DNP and VP groups were tested using t%test for independent samples. A correction for multiple comparisons was applied. O%Brien%s permutation test was used for multivariate comparison (using the average standardised value of the improvement across all six movements) between DNP and VP groups. Results: Two patients were excluded from further analysis. All the patients had unstable distal radius fracture that required operative treatment. Average age was 58 years (range 34 % 74 years); on average, 11 days (range 2 % 35 days) passed between trauma and operative treatment. Five patients were operated with DNP and five with VP. Rehabilitation program started on average 13 days (range 8 - 17 days) after operative treatment and lasted on average 84 days (range 57 % 98 days). QuickDASH score decreased in the DNP group on average for 17.3 points (rankge -15.9 % 31.8) and in the VP group on average for 22.3 points (range 4.5 % 34.1). The average difference in grip strength in the DNP was 13 kg (range 9.5 % 18.0 kg); in the VP group it was 22.4 kg (range 14.0 % 33.5 kg). Conclusion: Distal radius fractures remain among the most common fractures of the upper extremity. Analysis of our results did not show that the selection of surgical technique played an important role in the long-term outcome and would have a significant impact on the range of motion in the wrist. Operative treatment modality remains without consensus. There is no known evidence based rehabilitation program after operative treatment. Izhodišča: Zlomi distalne koželjnice so pogosta poškodba. Med strokovnjaki še vedno ni povsem jasnega dogovora o obravnavi zlomov distalne koželjnice, razvrščanja glede na značilnosti zloma in ocenjevanja izida po zlomu. Do sedaj ni opisanega z dokazi podprtega rehabilitacijskega programa po kirurškem posegu zloma koželjnice. Namen raziskave je bil poiskati razlike v funkcijskem izidu, obsegu gibljivosti in v jakosti bolečine po opravljeni zgodnji rehabilitacijski obravnavi pri bolnikih, ki so bili operirani zaradi nestabilnega zloma koželjnice z volarno ploščo (VP) ali z intramedularnim implantatom (angl. Dorsal Nail Plate (DNP)). Metode: V prospektivno raziskavo smo vključili 12 bolnikov, ki so bili med oktobrom 2015 in majem 2016 zaradi zloma distalne koželjnice kirurško zdravljeni z VP ali DNP, nato pa so opravili šesttedenski zgodnji rehabilitacijski program. Izmerili smo gibljivost v operiranem zapestju po šestih tednih in nato po šestih mesecih od vključitve v raziskavo. Groba moč prijema je bila izmerjena v desetem tednu po operaciji. Bolniki so po šestih tednih in po šestih mesecih poročali o jakosti bolečine po številski ocenjevalni lestvici (NRS) in izpolnili slovensko različico skrajšanega vprašalnika Funkcionalnost zgornje okončine, ramena in roke (angl. QuickDASH). Analizirali smo absolutno izboljšanje (razlika med drugo in prvo meritvijo) za obsege gibov. Za primerjavo povprečnih vrednosti med skupinama DNP in VP smo uporabili test t za neodvisne vzorce. Za večrazsežno primerjavo (povprečna standardizirana vrednost za izboljšanje vseh šestih gibov) skupin DNP in VP smo uporabili permutacijski test O'Briena. Rezultati: Iz nadaljnje analize smo naknadno izključili dva bolnika. Vsi bolniki so imeli zunajsklepni ali enostavni sklepni zlom distalne koželjnice, kjer je bilo potrebno kirurško zdravljenje. Povprečna starost je bila 58 let (razpon 34 % 74 let), med poškodbo in operacijo je v povprečju minilo 11 dni (razpon 2 % 35 dni). Pet bolnikov je bilo operiranih z DNP in pet bolnikov z VP. Med operacijo in pričetkom rehabilitacije je v povprečju minilo 13 dni (razpon 8 % 17 dni), rehabilitacija je povprečno trajala 84 dni (razpon 57 % 98 dni). Pri splošni primerjavi bolnikov iz obeh skupin, kjer je bila obravnavana spremenljivka povprečna standardizirana vrednost izboljšanja vseh gibljivosti, ni bilo statistično značilne razlike. Bolečina se je v času rehabilitacije zmanjšala. Ocena, pridobljena z vprašalnikom QuickDASH, se je v skupini DNP v povprečju zmanjšala za 17,3 točke (razpon -15,9 % 31,8), v skupini VP pa v povprečju za 22,3 točke (razpon 4,5 % 34,1). Pri obeh skupinah je bil stisk zdrave roke močnejši kot stisk operirane. Pri skupini DNP je bila povprečna razlika 13 kg (razpon 9,5 % 18,0 kg), pri skupini VP pa 22,4 kg (razpon: 14,0 % 33,5 kg). Zaključek: Zlom distalne koželjnice je pogosta poškodba. Analiza naših rezultatov ni pokazala, da bi izbira kirurške tehnike igrala pomembno vlogo pri dolgoročnem izidu in bi pomembno vplivala na obseg gibljivosti v zapestju. Najboljši način zdravljenja še vedno ni podprt z dokazi in ni znano, kateri je najboljši rehabilitacijski program po tem kirurškem posegu. Potrebne so nadaljnje kontrolirane in randomizirane raziskavez večjim številom bolnikov. |
