| Popis: |
The article stresses the potential to use the Life satisfaction indicator as an indicator of social well-being. For a long time it has seemed that the economic deterministic evaluation of social development itself has become insufficient. In the first part, the text presents arguments concerning why the Life satisfaction indicator can become a leading evaluative indicator "beyond the GDP paradigm". Its potential stems from the fact that it represents a comprehensive (holistic) assessment of an individual's life. In the second part, the authors outline the problems of its practical use in public policy in Slovenia, especially in terms of the non-equivalence between different research methodologies and the irregularity of measurement intervals. In the final part, the text illustrates the indicator from the European Social Survey data. The life satisfaction assessment in the last decade in Slovenia shows that this indicator's dynamics are not directly related to the dynamics of the economic, statistical indicator (e.g. the unemployment rate). Although the area of public policies is gaining awareness of the importance of subjective well-being indicators as an appropriate base for assessing social performance, the authors stress that the indicator has not yet found satisfactory affirmation in the professional and political environment. Članek obravnava potencial uporabe kazalnika subjektivnega zadovoljstva z življenjem kot kazalnika družbene blaginje. Ekonomsko deterministična izhodišča za oceno družbenega razvoja sama po sebi postajajo nezadostna. Prispevek v prvem delu predstavlja argumente, zakaj bi mnenjski kazalnik 'zadovoljstvo z življenjem' lahko postal vodilni evaluativni kazalnik 'onstran BDP' paradigme. Izpostavljen je potencial kazalnika, ki izhaja iz njegovega celovitega (holističnega) značaja. V drugem delu avtorja analizirata težave pri uporabi kazalnika v javnih politikah v slovenskem prostoru, predvsem v smislu nepoenotenosti metodologije med različnimi raziskavami ter nerednosti intervalov merjenja. V zaključnem delu s podatki Evropske družboslovne raziskave (ESS) ilustrativno prikažeta gibanje zadovoljstva z življenjem v zadnjem desetletju v Sloveniji. Videti je, da dinamika samega kazalnika ni neposredno povezana z dinamiko ekonomske situacije. V zadnjem času se tudi v prostoru javnih politik vse bolj uveljavlja pomen mehkih kazalnikov zadovoljstva, ki so primernejši za opredelitev ocene družbene uspešnosti. Avtorja ugotavljata, da kazalnik še ni dosegel zadovoljive uveljavitve v strokovnem in političnem okolju. |
