| Popis: |
Avtor v magistrskem delu preuči, kako je mogoče trenutni koncept krajine in model gibanja umestiti v arheološko prakso na izbranem delu Posavskega hribovja. Za vzorčni primer izbere pojav ugreznjenih poti, ki še ni bil sistematično raziskovan. Zato najprej preuči kakšen arheološki podatek te poti so in na kakšen način lahko pričajo o nekdanjih gibanjih. Zanima ga, kakšna je dinamika teh poti na obravnavanem območju, v kakšnem razmerju so do ostalih arheoloških in zgodovinopisnih podatkov iz mlajših obdobij ter kako se vključujejo v sam koncept krajine. Pri tem so mu v pomoč Lidarski in kartografski podatki. Tekom naloge avtor ugotavlja, da so ugreznjene poti tesno povezane z gibanjem po grebenih in hkrati z arheološko-zgodovinopisnimi podatki najrazličnejših obdobij. So nepogrešljive arheološke sledi, ki kažejo na dinamično naravo krajine. Slednja se namreč vzpostavlja kot ritmizirana kompozicija tesno prepletenih gibal, od katerih so ugreznjene poti kompleksen ʺnaravno-kulturniʺ hibrid. |
