Sekundarna sukcesija po požarih v sestojih rušja (Pinus mugo Turra) nad zgornjo gozdno mejo v vzhodnih Karavankah in Savinjskih Alpah

Autor: Orozel, Manica
Přispěvatelé: Rozman, Andrej
Jazyk: slovinština
Rok vydání: 2019
Předmět:
Popis: V nalogi smo raziskovali spremembe v sestojih ruševja (Pinus mugo Turra) po požaru. Zanimal nas je tudi pomladek drevesnih vrst po požaru. Leta 2003 se je na Dleskovški planoti pod Lastovcem vnel večji požar, tu smo popisali pet ploskev v pogorelih sestojih. Leta 2015 je bil požar pod vrhom Pece. Na tem mestu smo postavili tri ploskve na pogorelih površinah in tri ploskve na nepogorelih površinah. Ploskve so bile velike 100 m2, na njih smo opravili fitocenološke popise. Popise smo analizirali s pomočjo metod numerične klasifikacije in ordinacije. Pri primerjavi ploskev smo za izračun različnosti med popisi uporabili Bray-Curtisovo razdaljo, pri klasifikaciji pa smo uporabili metodo najbolj oddaljenega soseda. Ordinacijo smo opravili po metodi glavnih koordinat – PcoA, prav tako z uporabo Bray-Curtisove razdalje. Primerjali smo tudi ekološke razmere s pomočjo Pignattijevih fitoindikacijskih vrednosti. Ugotovili smo, da so si nepogorela ruševja med seboj podobna ne glede na lokacijo, pogorela ruševja pa se med seboj razlikujejo glede na čas, ki je minil od požara. Po treh letih se na pogorelih ploskvah še ne pojavljajo drevesne in grmovne vrste, kot npr. Pinus mugo, Juniperus sibirica, Salix appendiculata, Picea abies in Larix decidua. Po petnajstih letih od požara jih pa že zasledimo. In this study, we investigated the changes in the dwarf mountain pine stands (Pinus mugo Turra) after fire. In 2003, a fire broke out on the Dleskovska plateau under Lastovec, where we recorded five plots in burnt stands. In 2015, the fire also took place under the peak of Peca, where we placed three plots on the burning surfaces and three plots on unburned surfaces. The plots were 100 m2 large, and we counted the seedlings of tree and shrub species. The lists were analyzed using numerical classification methods and ordinations. When comparing the surfaces, the Bray-Curtis distance was used to calculate the difference between the lists, and the method of the farthest neighbor was used for classification. The practice was carried out using the main coordinate method - PcoA, also using the Bray-Curtis distance. We also compared ecological conditions with Pignatt's values. We found that the dwarf mountain pine stands are similar to each other regardless of the location, while the burned pine stands differ from one another according to the time that has passed from the fire. After three years, trees and shrubs do not appear on burnt plots, as for example, Pinus mugo, Juniperus sibirica, Salix appendiculata, Picea abies and Larix decidua. While fifteen years after the fire, they start to appear on burnt areas.
Databáze: OpenAIRE