| Popis: |
V treh sestojih jelovo-bukovih gozdov na visokem krasu smo raziskali sestojno strukturo in njeno prostorsko zgradbo. Na treh raziskovalnih ploskvah, velikih2 ha, smo izmerili koordinate dreves ter njihove dendrometrijske znake.Raziskovalne ploskve v treh sestojih se med seboj razlikujejo po svoji zgradbi, gostotah in tudi po parametrih prostorske zgradbe, ki smo jih ocenilina podlagi metod za ocenjevanje prostorske razmestitve dreves. Za drevesa v I in II debelinskem razredu smo izračunali višje povprečne relativnerazlike v sestojnih gostotah kot za debelejša drevesa. Ko so vzorčne ploskve presegle velikost 6 a, so bile povprečne relativne razlike pri ocenjevanju števila dreves v III debelinskem razredu v vseh treh sestojih manjše od 30 % v vseh treh sestojih. Na podlagi teoretičnih modelov je bilo mogoče o šopasti rasti dreves sklepati le v sestoju s prevladujočo jelko. V dveh sestojih jelke in bukve smo določili tudi sestojne skupine, ki so jih oblikovala drevesa na površini do 0,5 ha. Za jelko, smreko in bukev smo ocenili (P10 cm in diameter at breast height (dbh) on 2 ha plots. The structure of the forest stands on three research plots varied in stand density and in the spatial distribution of stems, analysed using different methods for the characterisation of spatial distribution of trees. The mean relative differences for measuring tree density were substantially greater for trees 50 cm dbh class were less than 30 %. Based on theoretical models of spatial distribution, a tendency of clustering or clumping of trees was evident in the stand dominated by silver fir. In two beech and silver fir stands, stems were aggregated in large patches of up to 0.5 ha in size. The spatial distribution of silver fir, spruce and beech varied significantly (P |
