Uporaba kriterijev prehransko ustreznejših izdelkov pri javnem naročanju živil v vzgojno-izobraževalnih zavodih v Sloveniji

Autor: Fras, Neža
Přispěvatelé: Benedik, Evgen
Jazyk: slovinština
Rok vydání: 2023
Předmět:
Popis: Vzgojno-izobraževalni zavodi (v nadaljevanju VIZ) s šolsko prehrano so v državnem merilu pomembni porabnik hrane, zavezani k javnem naročanju živil. Namen magistrske naloge je bil pridobiti vpogled v sistem javnega naročanja hrane. Dodatno nas je zanimalo v kolikšni meri VIZ pri javnem naročanju sploh upoštevajo kakršne koli kriterije prehransko ustreznejših živil in ali med različnimi VIZ obstajajo razlike v javnem naročanju živil in upoštevanju prehranske kakovosti izdelkov. To smo raziskali s pomočjo rezultatov ankete o prehranjevanju v VIZ, ki jo je izvajal Nacionalni inštitut za javno zdravje. Želeli smo preveriti še možnost uporabe enotnih kriterijev za izbor prehransko ustreznejših izdelkov na podlagi seznamov naročenih izdelkov v štirih različnih VIZ v Sloveniji. Izdelke smo razvrstili v vnaprej določene prehranske skupine, poiskali podatke o hranilnih vrednostih in le te primerjali s kriteriji. Ugotovili smo, da so VIZ med zahteve zadnjega razpisa za javno naročanje živil pretežno upoštevali pogoje glede shem kakovosti (92,5 %, N=535), ekološke pridelave (83,6 %, N=535) in prehranske ustreznosti (76,3 % in 68 %, N=535), pri izvajanju šolske prehrane pa najmanjkrat v celoti upoštevajo priporočila glede še dopustnega vključevanje odsvetovanih, hranilno revnih živil (38,5 %, N=535), največ pa priporočila glede pogostosti vključevanja priporočenih živil (47 %, N=535). Implementacija kriterijev prehransko ustreznejših živil je pokazala, da je bilo v 8 od 16 prehranskih skupin manj kot 50 % izdelkov primernih za naročanje glede na kriterije. Večina anketiranih VIZ (74 %, N=535) je sicer potrdila, da bi bili kriteriji prehransko ustreznejših živil uporabno orodje pri javnem naročanju. Statistično značilne razlike med vrsto VIZ, povezane s prehransko kakovostjo, so se pokazale v primeru vključevanja ekološke pridelave in prehranske ustreznosti 2, vrtci so v pripravo zadnje razpisne dokumentacije vključili več zahtev. Med manjšimi in večjimi VIZ so se pokazale statistično značilne razlike, povezane s prehransko kakovostjo, pri vključevanju ekološke pridelave, kakovostnih razredov, prehranske ustreznosti 1 in 2. Vse naštete zahteve so pogosteje vključili večji VIZ. Med VIZ iz treh različnih regij po Sloveniji so se pokazale statistično značilne razlike pri vključevanju zahtev glede ekološke pridelave, katero so največkrat vključili VIZ iz Zahodne Slovenije (90,9 %, N=77), najmanjkrat pa VIZ iz Vzhodne Slovenije (80,1 %, N=292). Uporaba kriterijev prehransko ustreznejših izdelkov pri javnem naročanju živil se zdi smiselna, vendar je za oblikovanje bolj zdravju naklonjenih prehranskih sistemov potreben več-sektorski pristop ter urejena agroživilska veriga. Educational institutions (hereafter EI) are an important consumer of food on a national scale, committed to public procurement of food. The purpose of the master's thesis was to gain insight into the public procurement system. We were interested in which extent do EIs take into account any criteria for nutritionally more suitable foods when public procuring, whether there are differences between EIs in procurement of food and their consideration of the nutritional quality of products. We investigated this with the help of a survey on nutrition in EI, conducted by the National Institute of Public Health. We also wanted to check the possibility of using uniform criteria for the selection of nutritionally more suitable products based on the list of ordered products in four different EIs in Slovenia. We classified the products into predefined nutritional groups, looked for nutritional values and compared them with the criteria. Among the requirements of the last public tender of food, EIs mainly took into account the conditions regarding quality schemes (92.5 %, N=535), organic production (83.6 %, N=535) and nutritional adequacy (76.3 % and 68 %, N=535). When implementing school meals, they least often fully follow the recommendations regarding the permissible inclusion of nutritionally poor foods (38.5 %, N=535), and the most recommendations regarding the frequency of inclusion of recommended foods (47 %, N=535). The implementation of the criteria showed that in 8 out of 16 food groups, less than 50 % of the products were suitable for ordering. The majority of the interviewed EIs (74 %, N=535) confirmed that the criteria for more nutritionally suitable foods would be a useful tool in public procurement. Statistically significant differences related to nutritional quality between the type of EI and the inclusion of requirements in the latest public tender were shown in the case of the inclusion of organic production and nutritional adequacy 2, kindergartens included more requirements. Statistically significant differences related to nutritional quality were revealed between smaller and larger EIs in the inclusion of organic production, quality classes, nutritional adequacy 1 and 2. All listed requirements were more often included by larger EIs. Between EIs from three different regions, statistically significant differences were shown in the inclusion of requirements regarding organic production, which was most frequently included by EIs from Western Slovenia (90.9 %, N=77), and least frequently by EIs from Eastern Slovenia (80.1 %, N=292). The use of criteria for nutritionally more suitable foods products seems reasonable, but a multi-sector approach and an organized agro-food chain are needed to create more health-friendly food systems.
Databáze: OpenAIRE
Externí odkaz: