Zasnova visoko učinkovitega fasadnega ovoja obstoječega poslovnega nebotičnika
| Autor: | Božiček, David |
|---|---|
| Přispěvatelé: | Košir, Mitja |
| Jazyk: | slovinština |
| Rok vydání: | 2017 |
| Předmět: |
fasadni ovoj
udc:699.86:692.23(043.3) dinamična metoda izračuna High-rise office dynamical method zasteklitev magistrska dela poslovne stolpnice high-performance façade EnergyPlus energetska učinkovitost master of science thesis gradbeništvo parametrične analize OpenStudio civil engineering energy efficiency |
| Popis: | Poslovne stavbe spadajo v skupino nestanovanjskih stavb, kamor med drugim uvrščamo tudi bolnice, izobraževalne ustanove in nakupovalna središča. Dandanes so v urbanih področjih zelo pogoste visoke, večnadstropne stavbe, ki se jih najpogosteje označi kot stolpnice oz. nebotičnike. Kombinacija poslovne in visoke stavbe predstavlja zanimivo zmes, ki je posebna z vidika energijskih tokov v stavbi, kvalitete notranjega bivalnega okolja in simbolnega statusa stavbe, ki se pogosto izraža v estetskemu učinku njenega fasadnega ovoja. Stavbni ovoj – povezava med zunanjim in notranjim okoljem – ima pomemben vpliv na količino energije, potrebne za zagotavljanje ustreznega bivalnega okolja v stavbi. V magistrski nalogi s simulacijskim programom EnergyPlus analiziram, kako različni načrtovalski ukrepi na nivoju fasadnega ovoja vplivajo na porabo energije za ogrevanje in hlajenje obstoječe poslovne stolpnice. Izkazalo se je, da lahko s primerno zasnovanim fasadnim ovojem na omenjeni poslovni stolpnici dosežemo veliko zmanjšanje energije, potrebne za ogrevanje stavbe, medtem ko lahko potrebno energijo za hlajenje zmanjšamo le v manjši meri. V kolikor fasadnega ovoja z vidika porabe energije ne zasnujemo celostno, lahko potrebo po hlajenju krepko povečamo. Na podlagi rezultatov analiz porabe energije sem določil računski model z najprimernejšo zasnovo fasadnega ovoja z vidika energetske učinkovitosti stavbe. Na tem modelu sem nato preveril še vpliv prezračevanja s sistemom za vračanje toplote odpadnega zraka ter rezultate primerjal z modelom dejanskega stanja stavbe in s kazalniki energetske učinkovitosti nestanovanjskih stavb, ki jih predpisuje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES). V primerjavi z izhodiščnim modelom se pri končnem modelu poraba energije, potrebne za hlajenje stavbe, zmanjša le za 1 %. Poraba letne potrebne toplotne energije se zmanjša za slabih 65 %, kar ne zadosti kriterijem PURES-a o maksimalni dovoljeni potrebni energije za ogrevanje stavbe. V primerjavi z mejno vrednostjo iz omenjenega pravilnika, stavba, kljub vsem ukrepom za zmanjšanje porabe energije, porabi za 49 % preveč toplotne energije! Office buildings are a major part of the non-residential buildings stock. In the modern society, high multi-storey buildings – skyscrapers – are a common sight in urban areas. The combination of the skyscraper’s building shape and the office building type gives us an interesting case, which is special from the perspective of the building’s energy efficiency, quality of the indoor environment and the status symbol – often manifested in the façade’s visual appearance – which the building represents. In the thesis I analyse the heating and cooling demand of an existing business skyscraper, based on different energy-efficient design measures on the building’s façade. For the calculation of the building’s energy performance I used the simulation program EnergyPlus. As it turned out, there is a huge potential in reducing the building’s heating demand with the energy efficient design of the façade. The reduction of the building’s cooling demand is on the other hand not so drastical. As shown in the results of the analysis, there is a great risk of increasing the building’s cooling demand with the inappropriate façade design strategy. Based on the analysis results of different energy-efficient design measures on the building’s façade, I chose the most optimal combination of measures from the perspective of the building’s energy performance. On this model I added a heat recovery ventilation system (which decreased the heating demand even more) and compared the results with the model based on the existing building and the Slovenian energy performance codes (PURES). Compared to the model based on the existing building, the final model decreased the annual cooling demand for 1 %, and the annual heating demand for 65 %. Despite the huge decrease in the building’s heating demand, the final model, with all the energy-efficiency measures, still consumes 49 % too much heating energy, according to the PURES building performance codes! |
| Databáze: | OpenAIRE |
| Externí odkaz: |
|