| Popis: |
Uvod. Bolniki s presajeno ledvico, pri katerih je prisotna bolezenska proteinurija imajo večje tveganje za napredovanje kronične ledvične bolezni (KLB) presadka, odpoved presajene ledvice ter zvečano tveganje za srčno-žilne dogodke. V naši raziskavi smo proučevali vpliv aktivatorja receptorja za vitamin D, parikalcitola, pri bolnikih s presajeno ledvico in proteinurijo kljub optimalnem enotirnem zdravljenju z zaviralci renin-angiotenzin-aldosteron sistema (RAAS). Preiskovanci in metode. V randomizirano, s placebom kontrolirano, dvojno slepo raziskavo smo vključili bolnike s presajeno ledvico, pri katerih je bilo razmerje med beljakovinami in kreatininom v seču (UPCR) ≥ 20 mg/mmol kljub optimalnem enotirnem zdravljenju z zaviralci RAAS. Bolniki so bili naključno randomizirani v skupino, ki je jemala parikalcitol 2 µg dnevno ali placebo. Primarni cilj raziskave je bil odstotek spremembe geometrične sredine UPCR, glavni sekundarni cilji pa odstotek spremembe geometrične sredine razmerja med albuminom in kreatininom v seču (UACR) in 24-urne proteinurije od izhodiščne do zadnje meritve v času zdravljenja. Primerjave vseh ciljev raziskave so temeljile na analizi z-namenom-zdravljenja (angl. intention-to-treat). Raziskava je registrirana v podatkovni bazi kliničnih raziskav ClinicalTrials.gov, številka NCT01436747. Rezultati. Leta 2012 je imelo 190 od 572 bolnikov s presajeno ledvico (33%) UPCR ≥ 20 mg/mmoL. Randomizirali smo 168 bolnikov, parikalcitol je jemalo 83, placebo 85 bolnikov. Vsi bolniki so vzeli vsaj en odmerek zdravila, tako da smo pridobili meritve UPCR ob izhodišču in najmanj eno meritev v fazi zdravljenja. Sprememba UPCR je bila v skupini, ki je jemala parikalcitol -38 % (74 do 46 mg/mmoL 95 % interval zaupanja [IZ]) -45 % do -31 %), v skupini, ki je jemala placebo 21 % (55 do 63 mg/mmoL 95 % IZ 9 % do 36 %) (P |
