| Popis: |
Izhodišče: Srčne operacije z uporabo zunajtelesnega krvnega obtoka (ZKO) sprožijo sindrom sistemskega vnetnega odziva, ki pri 2–10 % vseh bolnikov poteka z zapleti in ga imenujemo postperfuzijski sindrom. V upanju, da bi izboljšali izid bolnikov po srčnih operacijah, so v uporabi različni postopki zdravljenja, ki lahko zmanjšajo vnetne reakcije med ZKO. Predhodni podatki kažejo, da zunajtelesna hemadsorpcija med ZKO lahko zmanjša vnetne reakcije in povzroči dolgotrajni protivnetni učinek. Glukokortikoidi se že dlje časa uporabljajo med operacijo na odprtem srcu za lajšanje sistemskega vnetja po ZKO. Namen naše študije je bil primerjati učinke uporabe intraoperativne zunajtelesne hemadsorpcije in metilprednizolona pri kompleksnih srčnih operacijah na vnetni odziv in oksidativni stres (paroksonaza 1, PON1), hemodinamiko ter perioperativni potek. Hipoteza raziskave je, da selektivna zunajtelesna imunoadsorpcija (hemadsorpcija) med ZKO v kompleksni srčni kirurgiji z modulacijo sistemskega vnetnega odgovora ter proti-vnetnih parametrov vpliva na pooperativni imunološki status bolj učinkovito kot metilprednizolon. Metode: V študijo smo vključili in randomizirali šestinsedemdeset bolnikov, predvidenih za načrtovane kompleksne srčne operacije s podaljšanim ZKO, daljšim kot 90 min. V končno analizo smo vključili 60 bolnikov, ki so bili razdeljeni v tri skupine: metilprednizolonska (1 g metilprednizolona v osnovni raztopini za ZKO, n = 20), Cytosorb skupina (s filtrom CytoSorb?, nameščenim v sistem ZKO, n = 20) in kontrolna skupina (brez uporabe metilprednizolona ali CytoSorba?, n = 20). Analizirali smo koncentracijo provnetnih (TNF-?, IL-1ß, IL-6, IL-8) in protivnetnih (IL-10) citokinov, komplement C5a, C-reaktivni protein (CRP), prokalcitonin (PCT), albumin in fibrinogen, število levkocitov ter izražanje označevalcev CD64 in CD163 na imunskih celicah, kot tudi paroksonazo 1 in koncentracijo lipidov pred indukcijo v splošno anestezijo, po koncu ZKO in po koncu operacije oz. ob sprejemu v enoto kardiovaskularne intenzivne terapije, nato pa še 24 in 48 ur po operaciji ter 5. dan po operaciji. Poleg tega smo beležili uporabo tekočinskih/krvnih produktov, kateholaminov in inzulina, parametre hemodinamike in pooperativne zaplete, vključno s 30-dnevno umrljivostjo. Rezultati: Metilprednizolonska skupina je imela v primerjavi s Cytosorb in kontrolno skupino znatno nižje ravni TNF-? (do konca operacije, p < 0,001), IL-6 (do 48 h po operaciji, p < 0,001) in IL-8 (do 24 h po operaciji, p < 0,016), ter CRP in fibrinogena (od 24 ur po operaciji do 5. pooperativnega dne, (POD), p< 0,016, in PCT (24 ur po operaciji in 5.POD, p < 0,016). Izražanje CD64 na monocitih je bilo najvišje v Cytosorb skupini in je trajalo do 5. pooperativnega dne (p < 0,016). Koncentracija IL-10 (do konca operacije) in izražanje CD163 na monocitih (do 48 ur po operaciji) sta bili najvišji v metilprednizolonski skupini (p < 0,016, za vse meritve med tremi skupinami). Cytosorb skupina je imela najmanjšo potrebo po noradrenalinu med operacijo, vendar ta ni dosegla statističnega pomena. Med tremi skupinami ni bilo pomembnih razlik glede na aktivnost PON1 in vseh ostalih zabeleženih parametrov hemodinamike in kliničnega izida bolnikov. Sklepi: Uporaba metilprednizolona med operacijami z ZKO učinkoviteje zmanjša vnetni odziv kot Cytosorb in običajna nega. Vendar metilprednizolon ni zagotovil večje hemodinamske stabilnosti ali manjše uporabe tekočine/krvi, kateholaminov ali inzulina, manj perioperativne atrijske fibrilacije ali okužb, razlik v kratkoročnem izidu bolnikov ni bilo. Hemadsorpcija v primerjavi z običajno nego povzroči večje dolgotrajno izražanje CD64 na monocitih in višje, a kratkotrajno izražanje CD163 na granulocitih. Hemadsorpcija s CytoSorbom? je varna. Aktivnost PON1 se zmanjša po ZKO, sicer pa ne uporaba metilprednizolona in niti ne hemadsorpcije ne vpliva pomembno na aktivnost PON1 v primerjavi s standardnim zdravljenjem med ZKO. Background. Cardiopulmonary bypass (CPB) surgery initiates systemic inflammatory response syndrome, which in 2-10% of all cases can be considerably severe, known as post-perfusion syndrome. Different therapeutic interventions that can reduce inflammatory reactions during CPB have been used, in a hope for improvement of patients' outcome. Preliminary data suggests that extracorporeal hemadsorption may reduce inflammatory responses and produces a long-lasting anti-inflammatory effect. Glucocorticoids, on the other hand, have been used for a long time during open heart surgery for relief of systemic inflammation after CPB. The aim of our study was to compare the effects of intraoperative extracorporeal hemadsorption, methylprednisone, and usual care during complex cardiac surgery on CPB, for inflammatory responses and oxidative stress (paraoxonase1, PON1), as well as hemodynamics, and perioperative course. The hypothesis of the study was that selective extracorporeal hemadsorption during extracorporeal blood circulation in complex cardiac surgery affects postoperative immune status and protective mechanisms by modulating the systemic inflammatory response and anti-inflammatory parameters more effectively than methylprednisolone. Methods. Seventy-six patients assigned to elective complex cardiac surgery with prolonged CPB (>90 min.) were enrolled in the study and randomized into three study groups: methylprednisolone group (1g of Methylprednisolone in CPB priming solution n = 20), Cytosorb group (CytoSorb cartridge installed in CPB circuit n = 20), and control group (usual care, no methylprednisolone, no CytoSorb during CPB, n = 20). The final analysis included 60 patients. Pro-inflammatory (TNF-, IL-1, IL-6, IL-8) and anti-inflammatory (IL-10) cytokines, complement C5a, C-reactive protein, procalcitonin, albumin, and fibrinogen levels, leukocyte numbers, CD64 and CD163 expression by immune cells, as well as paroxonase 1 and lipid status, were analyzed before anesthesia induction, after CPB and surgery, 24 h and 48 h after surgery, and on postoperative day 5. Additionally, fluid/blood products, catecholamine and insulin use, hemodynamic parameters and postoperative complications, including 30-day mortality were recorded. Results. Methylprednisolone group, compared to Cytosorb and control group, had significantly lower levels of TNF- (by the end of surgery, p |
