| Popis: |
Ozadje: Med stanovalci domov starejših občanov (DSO) je srčno popuščanje pogosto ter predstavlja pomemben diagnostičen in terapevtski izziv. Obposteljna ultrasonografija je nova metoda, ki omogoča zanesljivejšo oceno volumskega stanja bolnika kot klinični pregled. Raziskave so se doslej osredotočale na uporabnost obposteljne ultrasonografije za prilagajanje diuretične terapije pri akutnem poslabšanju srčnega popuščanja. Namen naše raziskave pa je bil ugotoviti, ali uporaba obposteljne ultrasonografije v daljšem časovnem obdobju izboljša obravnavo srčnega popuščanja. Cilji: Cilji raziskave so bili ugotoviti razširjenost srčnega popuščanja v DSO in preizkusiti, ali obravnava srčnega popuščanja s pomočjo obposteljne ultrasonografije izboljša izide zdravljenja srčnega popuščanja. V tem primeru potrebujejo bolniki s srčnim opuščanjem v DSO drugačen algoritem zdravljenja. Metode: V multicentrični, prospektivni, randomizirani kontrolirani raziskavi smo med stanovalci DSO izvedli presejanje glede srčnega popuščanja. Presejanje smo izvedli po diagnostičnem algoritmu Evropskega kardiološkega združenja (ECS 2016). Vse faze presejanja so potekale v DSO. Bolnike s srčnim popuščanjem smo vključili v interventno fazo študije. Naključno smo jih razdelili v dve enakovredni skupini. Primerjali smo obravnavo srčnega popuščanja s pomočjo obposteljne ultrasonografije (skupina POCUS) ter ustaljeno klinično obravnavo srčnega popuščanja (kontrolna skupina). V kontrolni skupini smo volumski status bolnika vrednotili klinično. V skupini POCUS smo volumski status dodatno vrednotili s pomočjo B-linij in z oceno premera ter kolapsibilnosti spodnje vene kave. Obe skupini smo spremljali 6 mesecev in na podlagi ocene volumskega statusa prilagajali terapijo z diuretiki. Primarni izid je bil skupek dogodkov, povezanih s poslabšanjem srčnega popuščanja: potreba po intravenski diuretični terapiji, potreba po intervenciji nujne medicinske pomoči, nenačrtovana hospitalizacija zaradi nepoškodbenega vzroka ali smrt zaradi kateregakoli vzroka. Sekundarni izidi so bili vsak opazovani dogodek posebej, sprememba kakovosti življenja, sprememba funkcionalnega stanja, število dni v bolnišnici, povezanih s poslabšanjem srčnega popuščanja in število dni, ki so jih bolniki preživeli izven bolnišnice. Rezultati: Maja 2018 smo povabili 532 stanovalcev dveh DSO na presejanje za srčno popuščanje. Od 203 stanovalcev, ki so se odzvali, jih je 198 zaključilo diagnostiko srčnega popuščanja. Srčno popuščanje smo dokazali pri 90 (46%) stanovalcih. Pri 61 (68%) stanovalcih je bila diagnoza srčnega popuščanja postavljena na novo, medtem ko je imelo 14 (33%) stanovalcev zabeleženo diagnozo srčnega popuščanja v zdravstveni dokumentaciji, vendar srčnega popuščanja niso imeli. Stanovalci s srčnim popuščanjem so bili v povprečju stari 86 ± 5 let, večina je bila žensk (71%) in imeli so več pridruženih bolezni s povprečno 10 zdravili v redni terapiji. V povprečju so imeli iztisni delež levega prekata (LVEF) 60 ± 12%. Le 7% stanovalcev je imelo srčno popuščanje z zmanjšanim iztisnim deležem (HFrEF |
