| Popis: |
V zaključnem delu analiziram medijske načine poročanja o socialni politiki v Sloveniji v predvolilnem času. Osnovna teza zaključnega dela je, da se diskurzivno polje socialne politike oži in drobi na partikularna področja. Zdi se namreč, da se predstavniki političnega razreda izogibajo razmisleku o korenitih reformah (še bolj pa javnemu predstavljanju “radikalnejših” idej, kot sta univerzalni temeljni dohodek ali univerzalne temeljne storitve). Glede na to, da bi bila celovita analiza medijske krajine precej obsežna, sem se osredotočila na štiri izbrane medije in ugotovila, da postavljena teza drži. V večini primerov so izpostavljena le posamezna področja socialne politike, najpogosteje problem zdravstva, pri čemer gre pogosto le za povzemanje vnaprej pripravljenih sporočil. V luči neoliberalizacije področja se v okviru socialne politike vedno bolj naslavlja specifične probleme, umanjkajo pa dolgoročnejši vidiki. V zaključku sem si postavila vprašanje, kako odpreti politično in družbeno razpravo o boljši socialni politiki, če mediji (kot eni izmed najpomembnejših oblikovalcev javnega mnenja) in politični razred (razred z največjo močjo pri spreminjanju statusa quo) socialno politiko razumejo ožje, kot jo razumejo strokovnjaki na tem področju, in celo ožje, kot je definirana v Ustavi Republike Slovenije. In my diploma thesis, I analyse media reporting on social policy in Slovenia in the preelection period. The basic thesis is that the discursive field of social policy is narrowed down to particular areas. Namely, it seems that the representatives of the political class avoid thinking about radical reforms (and even more so the public presentation of more "radical" ideas, such as universal basic income or universal basic services). Given that a comprehensive analysis of the media landscape would be quite extensive, I focused on four selected media and concluded that the stated thesis is true. In most cases, only individual areas of social policy are highlighted, most often the health care problem, and it is often only a summary of previously prepared messages. In light of the neoliberalization of the field, specific problems are increasingly being addressed within social policy, while longer-term aspects are lacking. In conclusion, I asked myself the question of how to open a political and social debate about a better social policy, if the media (as one of the most important shapers of public opinion) and the political class (the class with the greatest power in changing the status quo) understand social policy more narrowly than experts do in this area and even narrower than defined in the Constitution of the Republic of Slovenia. |
