Kazenskopravni vidiki varstva zasebnosti in računalništvo v oblaku
| Autor: | Češarek, Anja |
|---|---|
| Přispěvatelé: | Gorkič, Primož |
| Jazyk: | slovinština |
| Rok vydání: | 2019 |
| Předmět: |
Kibernetska kriminaliteta - računalništvo v oblaku - pravica do zasebnosti – jurisdikcija – identifikacija storilcev – digitalna forenzika – evropski preiskovalni nalog– mednarodna pravna pomoč – Konvencija o kibernetski kriminaliteti - Cloud act
Cloud computing – Cybercrime – data privacy – hackers - right to privacy - jurisdictional problem - identifying perpetrators - digital forensics - European search warrant - international legal aid - Cybercrime Convention - Cloud act |
| Popis: | Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije nam omogoča, da se preko nosilca elektronskih podatkov in omrežne povezave priključimo na internet ter tako dostopamo do svojega oblaka, kateri uporabniku omogoča hiter in preprost dostop do njegovih podatkov ter aplikacij, kadar koli, s kjer koli na svetu. Oblak je postal neomejena zbirka podatkov, kateri se lahko za potrebe pregona kibernetskih kaznivih dejanj v kazenskem postopku uporabijo kot elektronski dokazi. Ti se lahko nahajajo bodisi na elektronskem nosilcu podatkov ali v samem oblaku uporabnika. Podatki v oblaku, kateri so pomembni za postopek (bodisi vsebujejo dokaze o kibernetskem kaznivem dejanju ali pa predstavljajo elemente, potrebne za identifikacijo storilcev) se nahajajo na (večinoma ameriških) serverjih ponudnikov storitev, ki so lahko tudi na drugem delu sveta, zato je nujno potrebna mednarodna pravna pomoč med državami v kazenskem postopku. V veljavi so že nekateri ključni pravni in mednarodni mehanizmi za reševanje pridobivanja elektronskih dokazov, vendar ustvarjalce prava in preiskovalce kibernetskih kaznivih dejanj čaka še veliko usklajevanj. Pri pregonu tovrstnih kaznivih dejanj se pojavljajo vprašanja kot so identifikacija storilcev in nosilcev podatkov, vprašanja jurisdikcije, uporaba elektronskih dokazov v postopku in vrsta vprašanj, s katerimi se soočajo digitalni forenziki pri pridobivanju teh dokazov. V prihodnje bo zato potrebna uskladitev preiskovalnih dejanj in procesnih pravil, kot tudi zagotovitev novih pravnih okvirjev, ki bodo organom pregona omogočale neposredno pridobitev relevantnih podatkov od ponudnika storitev v oblaku. The development of information and communication technology enables user to connect to the Internet via an electronic data carrier and a network connection and thereby accessing to his Cloud. Cloud Computing enables user to access quickly and easily to his data and applications from anywhere, anywhere in the world. The Cloud has become an unlimited database that can be used as electronic evidence for the purpose of prosecuting cybercrime in criminal proceedings. These may be located either on an electronic storage medium or in the user's cloud itself. The process-relevant cloud data (either containing evidence of cybercrime or representing the elements needed to identify the perpetrators) is located on (mostly US) servers of service providers, which may also be located in another part of the world, so it is imperative required international legal assistance between states in criminal proceedings. There are already some key legal and international mechanisms in place to deal with the acquisition of electronic evidence, but there is still a great deal of harmonization for law makers and cybercrime investigators. Issues such as the identification of perpetrators and data carriers, jurisdictional issues, the use of electronic evidence in proceedings, and the type of issues facing digital forensics in obtaining such evidence arise when prosecuting such crimes. Therefore, harmonization of investigative procedures and procedural rules will be required in the future, as well as the provision of new legal frameworks that will enable law enforcement agencies to directly obtain relevant data from a cloud service provider. |
| Databáze: | OpenAIRE |
| Externí odkaz: |
|