Popis: |
Analitični pristop k hidrogeološkemu modeliranju predstavlja ponastavitev realnih hidrogeoloških in hidroloških sistemov, s tem pa pripomore k razumevanju, predvidevanju ter bodočemu upravljanju z vodami. V hidrogeologiji lahko poleg analize lastnosti vodonosnika in toka podzemne vode ovrednotimo tudi vpliv gradbenega objekta na naravno stanje. V sklopu izgradnje hidroelektrarne Brežice je bila vzporedno s strugo reke Save izdelana tesnilna zavesa, ki sega do dna vodonosnika oziroma trdne podlage. Z namenom testiranja značilnosti tesnilne zavese sta bila na območju hidroelektrarne Brežice izvedena dva poligona za in situ poizkuse. Prvi tip poizkusa je zajemal izdelavo poizkusnega polja in izvedbo tesnilne zavese v pravokotni obliki. Drugi tip poizkusa je predstavljal sledilne poizkuse, ki so bili izvedeni po celotni dolžini tesnilne zavese. V magistrskem delu sem se osredotočil na obravnavo dinamike toka podzemne vode v okolici tesnilne zavese, izvedene v pravokotni obliki. Izdelanih je bilo 240 simulacij s časom črpanja 10 dni, pri različnih vhodnih parametrih z namenom izvedbe občutljivostne analize obravnavanih parametrov. Na podlagi pridobljenih podatkov je bilo izdelanih pet numeričnih modelov, pri čemer je osnovni model posnemal geometrijo terenskega poizkusa. Koeficient prepustnosti vodonosnika, koeficient prepustnosti tesnilne zavese, debelina tesnilne zavese so parametri, ki bistveno vplivajo na delovanje tesnilne zavese. Koeficient prepustnosti tesnilne zavese se izkaže kot najobčutljivejša in najpomembnejša spremenljivka v obravnavanih modelih. Debelina tesnilne zavese ima največji vpliv na tesnjenje pri majhnem koeficientu prepustnosti tesnilne zavese, medtem ko pri manjši prepustnosti debelina nima več tolikšnega vpliva. Koeficient prepustnosti vodonosnika vpliva na znižanje gladine podzemne vode znotraj testnega polja v primerih, ko obstaja komunikacija med podzemno vodo v testnem polju in zunaj nje. V primeru tesnjenja tesnilne zavese se vpliv prepustnosti vodonosnika izgubi. Numerical hydrogeologic models are critical to groundwater studies because these types of models help us understand processes that we cannot see. To solve hydrogeologic problems numerically, natural conditions must be simplified, which helps in understanding these processes and better groundwater management. Objects that in any way control groundwater flow have a serious impact on the natural state of groundwater. During the construction of the Brežice hydroelectric power plant, a barrier wall was built parallel to the Sava River. The barrier wall reaches the bottom of the aquifer in the Krško - Brežice area and separates the natural groundwater flow from the groundwater of the reservoir. In order to analyse the properties of the cut-off wall, two experimental field tests were conducted. For the first test, a square cut-off wall was constructed, while the second test was a tracing along the cut-off wall parallel to the Sava River. In the master thesis, I focus on the behaviour of groundwater in the square cut-off wall. In order to understand the groundwater dynamics, 240 simulations were performed. The simulations were performed with a pumping time of 10 days and different input parameters. Five conceptual models were created, with the first model following the same geometry as used in the field test. Input parameters such as the permeability coefficient of the aquifer, the permeability coefficient of the cut-off wall, and the width of the cut-off wall are parameters that have the greatest influence on the functionality of the wall. The results of the simulations were used to perform a sensitivity analysis to determine the most and least sensitive parameters of the system. |