| Popis: |
IZVLEČEK Izhodišča Multipla skleroza (MS) je kronična vnetna bolezen osrednjega živčevja neznanega vzroka. Za MS so značilni nevrološki znaki in simptomi, ki so posledica v času in prostoru razpršenih žarišč demielinizacije. MS ponavadi prizadane mlade odrasle med 20. in 40. letom starosti. Začetek bolezni v otroški dobi je relativno redek, saj pred 18. letom starosti zboli le približno 2-10% bolnikov. Kljub temu je MS v zadnjih letih vedno bolj prepoznana bolezen tudi v pediatrični populaciji. Bolezen se pri otrocih najpogosteje pojavlja v najstniških letih, čeprav so v pediatričnih študijah poročali o pojavu simptomov pri bolnikih, mlajših od 10 let. Čeprav MS v pediatrični populaciji ne predstavlja drugačne bolezni od MS pri odraslih bolnikih, se v številnih lastnostih, ki so pomembne za zdravljenje in prognozo, vseeno razlikuje od MS pri odraslih bolnikih. Poleg tega pediatrični bolniki z MS zaradi začetka bolezni v zgodnji življenjski dobi dosežejo primerljivo stopnjo prizadetosti 10 let prej kot bolniki, ki so zboleli z MS v odrasli dobi. Zato sta zgodnja postavitev diagnoze in prepoznava določenih kliničnih značilnosti, ki se pojavljajo pri pediatrični MS, ključni za uspešno zdravljenje in dobro prognozo bolnikov. Do sedaj so bile objavljene le redke študije iz področja pediatrične MS (pMS), pa še te so bile v večini primerov iz geografskih področij z visoko prevalenco MS. Ena izmed glavnih težav pri oceni razširjenosti pMS je bila odsotnost jasne definicije pMS, kar je privedlo do nedoslednih in različnih rezultatov v prejšnjih študijah. Leta 2013 je International Pediatric MS Study Group definirala pediatrično MS kot MS, ki se začne pred 18. letom starosti, poleg tega pa morajo biti za postavitev diagnoze izpolnjeni McDonaldovi kriteriji. Drug dejavnik, ki je ključnega pomena pri ocenjevanju deleža pediatričnih bolnikov z MS, je dostop do natančnih kliničnih podatkov v veliki kohorti bolnikov z MS. Predpostavlja se, da je še vedno veliko pediatričnih bolnikov z MS, ki se jih ne prepozna pravočasno ali pa imajo napačno diagnozo, npr. akutni diseminirani encefalomielitis (ADEM), in je diagnoza MS pogosto postavljena šele v odrasli dobi. To je posledica slabega poznavanja zaradi relativno redke pojavnosti te bolezni v otroški dobi in raznolikosti začetnih simptomov. Pri mlajših bolnikih niso vedno prisotni vsi značilni simptomi in znaki kot pri odraslih bolnikih z MS, poleg tega pa je v otroški dobi bistveno obsežnejša diferencialna diagnoza. V Sloveniji do sedaj še ni bilo izvedene raziskave, ki bi opredelila epidemiološke in klinične značilnosti MS v otroški dobi. Namen raziskave je bil oceniti incidenco pMS v Sloveniji ter določiti klinične, laboratorijske in radiološke značilnosti ob prvem zagonu te bolezni v otroški dobi. Hipoteze Predvidevamo, da je incidenca pMS v Sloveniji v območju 0,15-0,6/100 000 otrok na leto. Pri otrocih z dedno predispozicijo za MS je začetek bolezni zgodnejši in potek bolezni težji. Otroci z MS imajo pogosteje pridruženo še drugo avtoimuno obolenje v primerjavi z zdravo populacijo otrok. Mlajši bolniki z MS zbolijo pogosteje s polisimptomatsko klinično sliko. Otroci s tipično klinično sliko akutnega diseminiranega encefalomielitisa zelo redko razvijejo MS. Metode Gre za retrospektivno raziskavo otrok in mladostnikov z MS, ki so bili od 1.1.1992 do 30.6.2017 obravnavani na KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo (KOOMRN) Pediatrične klinike v Ljubljani. KOOMRN je edini oddelek v Sloveniji, kjer obravnavamo bolnike z MS, mlajše od 18 let, tako da je v raziskavo vključena celotna populacija otrok z MS v Sloveniji v tem 25,5 letnem obdobju. V raziskavo smo vključili bolnike, ki so izpolnjevali McDonaldove kriterije za postavitev diagnoze pMS in priporočila s strani International Pediatric MS Study Group (IPMSSG). Za vsakega bolnika posebej smo iz razpoložljive medicinske dokumentacije zbrali osnovne demografske podatke, starost ob prvem zagonu demielinizacijske bolezni osrednjega živčevja, starost ob postavitvi diagnoze MS, podatke o morebitnem družinskem članu ali sorodniku z MS, podatke o simptomih in znakih ob prvem zagonu demielinizacije (ki smo jih razdelili v šest skupin: 1. Senzorični simptomi, 2. Motorični simptomi, 3. Cerebelarni simptomi, 4. Simptomi možganskega debla, 5. Optični nevritis, 6. Encefalopatski simptomi (ADEM)), pridruženih drugih avtoimunih obolenjih, prisotnosti oligoklonalnih trakov in pleocitoze v likvorju, magnetno resonančne (MR) značilnosti, podatke o poteku bolezni (recidivno-remitentna ali progresivna) in o vrsti zdravljenja ob začetku bolezni. Bolnike smo razdelili v dve starostni skupini in sicer v skupino z začetkom MS v otroštvu (starost 12 let ali manj) ter v skupino z začetkom MS v adolescenci (starejši od 12 let). Za kontinuirane spremenljivke smo uporabili Studentov t-test. V primerih, ko podatki niso bili normalno porazdeljeni, smo za primerjavo dveh skupin uporabili Mann-Whitney U test. Kot statistično pomembno smo vrednotili vrednost p |
