| Popis: |
Znanstveno izhodišče: Karcinom trebušne slinavke je četrti vodilni vzrok z rakom povezane smrti v zahodnem svetu. Ob postavitvi diagnoze pri približno 40 % bolnikov kirurško zdravljenje zaradi lokalno napredovale bolezni ni mogoče. Uspešnost zdravljenja s kemoterapijo in radioterapijo je pri teh bolnikih omejena, saj je preživetje kljub terapiji kratko (< 12 mesecev). Lokalne ablacijske metode bi lahko predstavljale novo možnost zdravljenja teh bolnikov. Elektrokemoterapija (ECT) je ablacijski poseg, ki temelji na lokalni uporabi reverzibilne elektroporacije. Poseg omogoča transport i. v. apliciranega kemoterapevtika, ki sicer ne prehaja celične membrane, neposredno v celico. Metoda je že uveljavljena pri zdravljenju kožnih in jetrnih tumorjev. Do sedaj varnost in učinkovitost ECT pankreasa še nista bili sistematično proučevani. Namen dela in hipoteza: Namen doktorskega dela je raziskati varnost ECT trebušne slinavke z bleomicinom na preživetvenem modelu pujsa. Naša hipoteza je bila, da ECT normalne trebušne slinavke ne povzroča klinično pomembnih lokalnih ali sistemskih neželenih učinkov in da ECT normalne trebušne slinavke povzroči nekrozo celic v ablacijskem območju. Metode: Dovoljenje za izvajanje poskusov je izdala Etična komisija za poskuse na živalih Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (številka dovoljenja U34401-1/2017/4). Vsi postopki so bili skladni z nacionalno in evropsko zakonodajo. Raziskava je potekala na osmih (8) prašičih, ki so bili razdeljeni v dve skupini. V prvi skupini je bil poseg ECT izveden perkutano, pod kontrolo računalniške tomografije (CT), tretiran je bil rep trebušne slinavke. V drugi skupini je bil poseg ECT izveden ob kirurški laparotomiji, tretirana sta bila glava in rep trebušne slinavke. Elektroporacijo smo izvedli z uporabo dveh igelnih elektrod (z debelino 1,2 mm) s 3 cm dolgim aktivnim delom. Obe skupini smo po posegu sledili sedem dni. Za oceno morebitnih zapletov smo spremljali klinično stanje prašičev in laboratorijske parametre. Takoj po posegu in sedmi dan po posegu smo opravili preiskavo s CT. Za oceno histoloških sprememb smo prašiče sedmi dan po posegu evtanazirali in opravili patološki pregled trebušne slinavke. Rezultati: Poseg je bil uspešno opravljen pri vseh prašičih in vsi so preživeli načrtovano opazovalno obdobje. CT-preiskava in histološki pregled nista razkrila pomembnih lokalnih neželenih učinkov. Noben od prašičev ni razvil kliničnih znakov pankreatitisa. Pri dveh prašičih (št. 6 in 8) je prišlo do prehodnega povišanja koncentracije serumske amilaze in lipaze. Histološka analiza je pri teh prašičih pokazala iatrogeno poškodbo glavnega pankreatičnega voda zaradi vstavitve igelne elektrode. Histološka analiza je v ablacijskem območju pokazala prisotnost fibroze in nekroze tik ob vstavitvi igelnih elektrod ter prisotnost apoptoze v perifernih delih ablacijskega območja. Zaključek: Raziskava je pokazala, da ECT povzroči nekrozo in apoptozo v ablacijskem območju, ki pa se ne odraža v lokalnih ali sistemskih stranskih učinkih. Zaključimo lahko, da je ECT parenhima trebušne slinavke varna ablacijska metoda. Rezultati te študije bodo prispevali k nadaljnjemu razvoju ECT trebušne slinavke. Scientific background: Pancreatic cancer is the fourth leading cause of cancer-related death in the Western world. At the time of diagnosis approximately 40% of patients present with locally advanced disease , unsuitable for surgical treatment. The success of chemotherapy and radiotherapy therapy in these patients is limited, with a short survival ( |
