| Popis: |
V diplomskem delu se proučuje problematika neenotne normativne ureditve v zadnjih izdajah temeljnih jezikovnih priročnikov in z njo povezane raznovrstne rabe obrazil za tvorbo ženskih poimenovanj -ica in -ka, izpričane v obsežnejših besedilnih korpusih. Primerjava je podkrepljena z izsledki anketnega vprašalnika, ki so ga izpolnili jezikovni delavci, med njimi lektorji, prevajalci in radiotelevizijski napovedovalci in učitelji. Izsledki vseh virov jezikovne rabe nakazujejo nagnjenost k razlikovanju med feminativnima obraziloma -ica in -ka glede na to, ali gre za poimenovanje ženske osebe ali za ustanovo oziroma državo ipd. In this thesis I discuss the problem of inconsistent normative prescription arrangement in later editions of Slovenian basic language manuals, as well as the related diversity of the usage of feminative suffixes -ica and -ka, proven in larger text corpora. The comparison is reinforced by results of a survey questionnaire, conducted among language workers, proofreaders, translators, radio and TV announcers, and teachers. The findings from all sources of language use indicate a tendency of distinguishing between feminative suffixes -ica and -ka whether they are used to form a feminative for a woman or an institution, country etc. |
