Zahodni imaginarij »grštva« v poročilih o diplomatskih odnosih med Bizancem in Zahodom v obdobju 949–1007
| Autor: | Škraban, Kajetan |
|---|---|
| Přispěvatelé: | Mlinar, Janez |
| Jazyk: | slovinština |
| Rok vydání: | 2021 |
| Předmět: |
Holy Roman Empire
Liutprand Cremonski Sveto rimsko cesarstvo Liutprand of Cremona razkošje Bizanc Byzantium luxury »grštvo« |
| Popis: | Diplomsko delo skuša raziskati in primerjati dva opisa bizantinskega dvora v Konstantinoplu, ki ju je v razmiku dvajsetih let v sredini 10. stoletja napisal zgodovinar in kasneje cremonski škof Liutprand. V obeh opisih (v Povračilu in v Poročilu o poslanstvu v Konstantinopel) je Liutprand gradil podoben imaginarij »grštva«, v katerem prednjači podobje razkošja in eksotike, le da ga je pri prvem opisu vrednotil pozitivno, v drugem pa izrazito negativno. Nato je obravnavan razvoj tega podobja pri opisih bizantinskih plemkinj, ki so se v okviru dinastičnih strategij poročile na zahodne dvore: gre za Teofano, cesarico in ženo Otona II., ter za Marijo Argiropulino, ki se je poročila z Giovannijem, sinom beneškega doža Petra II. Orseola. 10. in 11. stoletje predstavljata obdobje izgradnje novonastalega Svetega rimskega cesarstva pod otonsko rodbino, ki je enega svojih naravnih tekmecev videla prav v Bizancu. Izkaže se, da igra imaginarij grštva, ki ga razvijajo obravnavani avtorji na latinskem zahodu, pomembno vlogo v izgrajevanju nove, zahodne identitete in pri zamejevanju od tuje, vzhodne identitete. This thesis seeks to investigate and compare two descriptions of the Byzantine court in Constantinople, written twenty years apart in the mid-10th century by the historian and later bishop Liutprand of Cremona. In both descriptions (in the Antapodosis and in the Relatio de legatione constantinopolitana), Liutprand constructed a similar imaginary of 'Greekness', in which the imagery of luxury and exoticism predominates, only that in the first description he evaluated it positively, while in the second he evaluated it in a distinctly negative way. The development of this imagery is then discussed in the descriptions of Byzantine noblewomen who married to Western courts as part of dynastic strategies: Theophanu, Empress and wife of Otto II, and Maria Argyropoulina, who married Giovanni, son of the Pietro II, Doge of Venice. The 10th and 11th centuries are the period of the building of the newly established Holy Roman Empire under the Ottonians, who considered Byzantium as one of their natural rivals. It turns out that the imaginary of Greekness developed by the authors under discussion in the Latin West plays an important role in the construction of a new, Western identity and in the making a distinction from a foreign, Eastern identity. |
| Databáze: | OpenAIRE |
| Externí odkaz: |
|