| Popis: |
V sodobni obrambnodiplomatski praksi vse pogosteje zasledimo gostujoče obrambne atašeje. Države so jih začele vpeljevati zaradi pritiskov po racionalizaciji obrambnodiplomatske dejavnosti, ki so se okrepili z začetkom zadnje finančne krize in gospodarske recesije. Z nalogo proučujemo funkcionalnost gostujočih obrambnih atašejev ter njihove prednosti in slabosti v primerjavi z rezidenčnimi diplomati. Posamezne slabosti poizkušamo relativizirati z vidika razvoja sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter okrepljenega zaupanja in spremenjene miselnosti mednarodnih odnosov, zaradi katerih se spreminjajo tudi naloge in funkcije obrambne diplomacije. Na podlagi mednarodne primerjave oblikujemo priporočila za organizacijo dela in izvajanje diplomatske dejavnosti gostujočih atašejev, med prednostmi pa podrobneje razdelamo njihovo vlogo v funkciji razvoja karierne poti. Slednja bi lahko še posebej koristila državam z omejenim diplomatskim aparatom, ki nimajo vzpostavljenih inštrumentov kadrovske selekcije ter inštitucij za izobraževanje in usposabljanje bodočih diplomatov. Hkrati proučujemo prevladujoče čine v obrambni diplomaciji ter obseg obrambnodiplomatskega delovanja, tako na strani držav pošiljateljic kot držav sprejemnic. Na splošno so čini obrambnih diplomatov bolj kot od značilnosti držav in oboroženih sil odvisni od različnih političnih, gospodarskih in kadrovskih dejavnikov, vključno z načelom recipročnosti, politično propagando, izzivi vojaškega kariernega razvoja ter promocijo vojaško-industrijskega kompleksa. Z vidika držav sprejemnic pa najštevilčnejše obrambnodiplomatske aparate ter diplomate z najvišjimi čini najdemo v vodilnih vojaških in političnih velesilah, s čimer jim države pošiljateljice izkazujejo posebno priznanje, pozornost in čast. Čini obrambnih predstavnikov pri mednarodnih organizacijah pa odražajo predvsem obseg prevzetih obveznosti posamezne države do konkretne mednarodne inštitucije. Kot zanimivost velja izpostaviti še izjemno nizek delež žensk v obrambni diplomaciji. Poglavitne ugotovitve obeh raziskav apliciramo na slovenski obrambnodiplomatski sistem. Contemporary defence diplomacy is earmarked by Roving Defence Attachés. Countries started to introduce them under the pressure to rationalize defence diplomacy, culminating in the last financial crisis and economic recession. Master’s Thesis examines the functionality of Roving Defence Attachés, and their advantages and disadvantages compared to Resident Defence Attachés. Particular disadvantages are relativized and diminished in the light of modern information and communication technologies, increased mutual trust and mind-set shift in international relations, resulting in changes of tasks and functions of defence diplomacy. Based on international comparative analysis we put forward recommendations for work organization and activities management of Roving Defence Attachés. Among the advantages of Roving Attachés we elaborate in more detail the function of career development. The latter could be especially beneficial for countries with limited diplomatic apparatus, lacking human resource selection tools along with the education and training institutions for future diplomats. At the same time we examine prevailing military ranks in defence diplomacy and the scope of defence diplomacy engagement, from both perspectives of sending and receiving states. The military ranks of defence diplomats depend more political, economic and human resource factors, including reciprocity principle, political propaganda, the challenges of military career development and the promotion of military industrial complex, than the characteristics of states and their armed forces. From the viewpoint of receiving states the largest defence diplomacy corps and the diplomats with the highest military ranks can be found in leading military and political superpowers, as the sending states try to express special recognition, attention and honour to them. The military ranks of defence representatives in international organizations by-and-large reflect the assumed responsibilities of a country towards respective international entity. You may find interesting the extremely low proportion of women in defence diplomacy. Main research findings are applied to Slovenian defence diplomacy system. |
