Assessment of Innovation Managers with criminal Law aspects as the crucial Criterium of Social responsibility

Autor: Cunk, Zoran
Přispěvatelé: Mulej, Matjaž
Jazyk: slovinština
Rok vydání: 2016
Předmět:
Zdroj: Maribor
Popis: Zgodovinskost človeka je obenem podoba njegove ustvarjalnosti, ki predstavlja izraz človekove specifične lastnosti. Ustvarjalnost pa je potrebno tudi vrednotno ocenjevati (v dobrobit človeštva) v skladu z zakonom zadostne in potrebne celovitosti skozi prizmo njenega doprinosa k doseganju celovite družbene odgovornosti in ne samo njenega enostranskega dela, gospodarjenja. Gospodarjenje je rezultat človekove ustvarjalnosti, hkrati pa predstavlja področje možne (in zahtevane) človekove ustvarjalnosti, saj je ustvarjalnost izhodišče in predpogoj za razvoj racionalnega gospodarjenja. Prav v procesu gospodarjenja se je potrebno izogniti utečeni miselnosti, vedno istemu, delnemu pogledu na določeno ekonomsko odločitev in ponavljajočemu se ekonomskem procesu izvajanja točno določenih korakov procesa gospodarjenja. Ekonomskega dogajanja v vseh štirih fazah gospodarjenja pa človek ne prepušča zgolj in samo »hladni« ekonomski logiki (četudi ima ta tudi normativno plat). V procesu gospodarjenja so se tako izoblikovali kriteriji, ki sicer praviloma ne sodijo na področje »čiste« ekonomske teorije, pa vendar dajo vsaki ekonomski odločitvi bistveno težo, saj predstavljajo vrednostni kriterij, ki pa ekonomski odločitvi doda, potrdi ali odvzame končni cilj - dobiček ali korist: etika in morala, pravo in družbena odgovornost. Z razvojem gospodarjenja so med ekonomskimi subjekti nastajala in obstajala vedno kompleksnejša obligacijska razmerja, ki jih je v življenjsko pomembnih družbenih razmerjih urejalo pravo. Poudariti je potrebno, da smejo in morajo (upoštevaje načelo racionalnosti ekonomskih subjektov celo morajo) ekonomski subjekti do pravnih norm zavzeti samo dve diametralno skrajni stališči: ravnajo v skladu z določili pravnih aktov, oziroma zavestno ravnajo v nasprotju z njimi. V procesu gospodarjenja se namreč z ekonomskega vidika lahko pojavi inovacija, ki da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo učinkovitosti in uspešnosti (dobiček ali korist), vendar pa je z vidika družbene odgovornosti nesprejemljiva, z njenega ožjega vidika – pravnega, pa je lahko celo nelegalna, zato lahko da procesu gospodarjenja (ali njegovemu delu) etiketo nelegalnosti in s tem potrjene družbene nesprejemljivosti. Postopek opredeljevanja (ne)legalnosti je dolg in zahteven, zaradi česar ima (morda inovativna) ekonomska rešitev z vidika kazenskopravne ustreznosti ves čas status kvaziinovativnosti do dokončne odločitve pristojnega organa (pravnomočne sodbe v imenu ljudstva), s tem pa vprašanje opredeljevanja kvaziinovativnosti še ni zaključeno. Dokončna opredelitev kvaziinovativnosti je namreč mogoča šele ob celostni primerjavi ekonomskih in pravnih vplivov na kvaziinovacijo in končni odločitvi (ekonomski oceni) o njeni dokazani koristni novosti. Kazensko pravo kot skupek pravnih pravil določa vsebino, obseg in način udejstvovanja državne kaznovalne pravice. Kršenje kazenske zakonodaje je temeljna značilnost družbenega in individualnega pojava. V nekaterih skupinah socioloških teorij kriminalitete pa je mogoče razbrati tudi to, da so vzroki za pojav kriminalitete v temeljnem ekonomskem problemu gospodarjenja. Gospodarsko kazensko pravo (kot del kazenskega prava) je formalno gledano le pravni odziv na gospodarsko kriminaliteto, ki predstavlja celoto v določenem času in na določenem območju izvršenih kaznivih dejanj znotraj širše sfere gospodarstva. Gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon, ko je posredno ali neposredno ogrožena pravna vrednota in dobrina iz sfere gospodarstva, določa kot kaznivo dejanje ter hkrati določa njegove znake in kazen zanj. Z našega vidika lahko nesporno opredelimo, da je gospodarsko kaznivo dejanje potrjeno nelegalna rešitev temeljnega ekonomskega problema, še vedno pa je iz ekonomskega vidika lahko inovativna. The historical development of a human being provides an image of his creativity, which reflects his specific characteristics. Creativity must be valued (for the sake of humankind) in accordance with the law of sufficient and necessary integrity through the prism of its contribution to achieving a comprehensive social responsibility and not just with regard to its unilateral work, management. Management is the result of human creativity and, at the same time, it represents the field of possible (and required) human creativity, which is the starting point and a prerequisite for the development of a rational management. In the process of management, one must avoid the established mentality, the partial view, which is always the same, of a certain economic decision and the repeating economic process of implementing particular management steps. However, in all four phases of management the economic development is never left to a mere »cold« economic logic (although it has a normative side). Thus, certain criteria were established in the process of management, which do not otherwise belong to the field of a »clean« economic theory, but give good weight to every economic decision. They represent the value criterion, which adds, confirms or diminishes the final objective - profit or gain: ethics and morals, law and social responsibility. The development of management made the developing and existing obligational relations between the economic operators which were, in the case of vital social relations regulated by law, increasingly complex. It is necessary to stress that, with regard to the legal norms the economic operators can and must (if considering the principle of rationality of economic operators), opt for only two diametrically opposite options: they can act in accordance with the provisions of the legal Acts, or they can act consciously contrary to them. Considering the economic aspect, the management process can result in innovation, which labels it (or its part) as effective and successful (profit or gain). However, the innovation is unacceptable from the aspect of social responsibility and might even be illegal, considering the more narrow - legal aspect. Therefore, it can also label the management process (or its part) as illegal and thus unacceptable in social terms. The procedure for defining (il)legality is long and exacting, Therefore the (perhaps innovative) economic solution is always regarded as quasi-innovative, if considering its adequacy in criminal justice terms, until the final decision is adopted by the competent authority (a final judgement in the name of the people). However, the issue of defining quasi-innovativeness does not end here. The final definition of quasi-innovativeness can be made only after a comprehensive comparison of the economic and legal influences on quasi-innovation has been made and a final decision (economic assessment) regarding its proven and useful novelty has been adopted. Criminal law, as an aggregate of legal rules, determines the contents, extent and manner of the practice of the State Penal Justice system. Violation of the criminal legislation is the basic characteristic of the social and individual phenomena. In some groups of sociological theories on the subject of criminality it is possible to establish that the reasons for the occurrence of criminality lie in the basic economic problem of management. The economic criminal law (as a part of the criminal law) is, in formal terms, a mere legal response to the economic criminality, which represents a whole in a certain period and on a certain area, where the criminal offences have taken place, inside the broader sphere of the economy. The economic criminal offence is an unlawful act.
Databáze: OpenAIRE
Externí odkaz: