The Effect of Municipal Indebtedness on the Acquiring of Funds from the European Union

Autor: Maučec Cigan, Bernarda
Přispěvatelé: Korpič Horvat, Etelka
Jazyk: slovinština
Rok vydání: 2017
Předmět:
Zdroj: Maribor
Popis: Republika Slovenija je od leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo upravičena do črpanja sredstev iz proračuna Evropske unije. Slovenija se pri črpanju sredstev iz Evropske unije srečuje s težavami, ker še vedno nima regij, temveč številne majhne, večinoma finančno šibke občine in regionalna središča, katerih razvoj je večinoma financiran s sredstvi iz državnega proračuna. Ker v Sloveniji še vedno nimamo regij, predstavljajo občine osnovne enote za izvajanje regionalnega razvoja države. Strokovna literatura navaja, da občine ne morejo bistveno vplivati na skladnejši regionalni oziroma gospodarski razvoj, saj kohezijska politika Evropske unije daje prednost večjim, regionalno usmerjenim projektom. V Sloveniji deluje 212 občin. Občine so po velikosti, številu prebivalcev in gospodarski moči zelo različne, zato je naloga države, da zagotovi tak sistem financiranja občin, ki bo omogočal njihovo učinkovitost in enakost pri izvajanju zakonsko določenih nalog. Občina predstavlja samostojno gospodarsko enoto. Če so občine gospodarsko in ekonomsko močnejše, lahko namenijo več proračunskih sredstev zadovoljevanju tistih javnih potreb, ki omogočajo višji življenjski standard prebivalcev. Z reformo lokalne samouprave je večina novonastalih občin videla uspešnejši gospodarski preboj svoje lokalne skupnosti v odcepitvi od matičnih občin. Vendar nove, finančno šibke občine (dobra polovica slovenskih občin ima manj kot 5000 prebivalcev), večinoma niso doprinesle k večjemu gospodarskemu razvoju regije, temveč prej k večji regionalni razdrobljenosti in zmanjšanju vloge lokalne samouprave. Ker sedanji sistem financiranja občin dodatno povečuje odvisnost od finančnih sredstev iz državnega proračuna in v večini slovenskih občin ne omogoča občinam finančne avtonomije, ki je osnova lokalne razvoja, so sredstva iz skladov Evropske unije velikega pomena za nadaljnji razvoj slovenskih regij. Čeprav imajo občine težave s pridobivanjem evropskih sredstev, so se prejeta transferna sredstva iz proračuna Evropske unije leta 2014 bistveno povečala. Evropski razvojni denar je tako postal drugi največji vir prihodka občinskih proračunov, saj občine več denarja zberejo le še z dohodnino. Tako so za Slovenijo evropska sredstva pomemben dolgoročni dejavnik gospodarskega in družbenega razvoja. Čeprav financiranje projektov iz skladov Evropske unije le dopolnjuje nacionalne politike razvoja, predstavljajo evropska sredstva dodatna vrednost projektom, velikokrat pa so celo nujna za njihovo izvedbo, kar se še bolj odraža v času gospodarske in finančne krize. V času povečane obremenjenosti javnih financ, neustreznega financiranja lokalne samouprave, sredstva iz skladov EU zagotavljajo pomemben prispevek pri izvajanju razvojnih funkcij države. Glavni namen naloge je ob proučitvi aktualnega financiranja lokalnih skupnosti in problematiki zadolževanja občin na primeru Pomurske statistične regije ugotoviti ali bi Republika Slovenija lahko pridobila več sredstev iz proračuna EU, če ne bi bila razdrobljena na 212 občin, ker bi bile večje občine učinkovitejše pri črpanju sredstev EU. With its entry into the European Union in 2004 the Republic of Slovenia became entitled to the use of European funds. Due to Slovenia not being divided regionally but instead into numerous smaller municipalities, which are not as financially strong as, these funds are not as easily accessible, since the municipalities are financed through state funds. Because Slovenia is not divided into regions its only option for regional development is through its municipalities. Academic literature illustrates that municipalities are not as effective in coordinated regional or economic development, since the European Union’s cohesion policy favors bigger more regionally focused projects. Slovenia has a total of 212 municipalities, each of which is considered as a single financial entity. These municipalities vary by size, population and economic power. Therefore, the state is obligated to establish a funding system for these municipalities which would enable them to fulfill their legally required obligations in an equal manner. If the municipalities are financially stronger, they can dedicate more of their funds to public needs which guarantee a higher quality of life for their inhabitants. With the reform on local government many of the newly founded municipalities saw the separation from bigger municipalities as an opportunity for economic growth. However, these new financially weaker municipalities have not furthered economic growth on a regional level, but have instead contributed to regional fragmentation and have reduced the importance of local government. Because the currents system for the funding of municipalities increases their dependence for financial resources from state funds and does there by not grant them financial autonomy to all of them, which is essential for local development, funds from the European Union are of great importance for the future development of Slovene regions. Even though municipalities have difficulties acquiring European funds, the number of European funds allocated since 2014 has significantly risen. European funds for financial development have become an important source of income for the municipalities, second only to income tax. The main purpose of this paper is establish if the Republic of Slovenia would acquire more financial funds from the European Union if it were not divided into 212 municipalities. This will be done by examining the current finances of local governments and the problem of indeptedness of municipalities in the Pomurje region.
Databáze: OpenAIRE
Externí odkaz: