Uporaba spinskega nanosa pri izdelavi optičnih senzorjev za kisik

Autor: Brglez, Polonca, Holobar, Andrej, Pivec, Aleksandra, Kolar, Mitja
Jazyk: angličtina
Rok vydání: 2015
Předmět:
Zdroj: Materiali in tehnologije, vol. 48, no. 2, pp. 181-188, 2014.
ISSN: 1580-2949
Popis: Thin-film oxygen sensors were prepared using the spin-coating technique, where a tris (4,7-diphenyl-1,10-phenanthroline) ruthenium(II) dichloride complex (RuDPP) in various solvents and silicones deposited on different substrates was used for the sensor production. By changing the spin-coating set-up parameters, homogeneous sensor coatings and the optimum sensor response to oxygen were studied – the sensors were exposed to various concentrations of oxygen within the range from 0% to 100 %. During the presented study, the optimum results were obtained when a 150 µL of sensor solution was applied to a Dataline foil using silicone E4 and a chloroform solvent. A spin coater with the following three rotation stages was used: 750/700 r/min for 3 s, 300 r/min for 3 s and 150 r/min for 4 s. The spin-coating technique has several benefits: it is fast, easy to use and appropriate for low-volume operations. It allows modifications and preparations of several sensor series using the minimum reagent consumption. However, the disadvantage of this technique also has to be mentioned, namely, an uneven film thickness in the radial direction. The film thickness mainly depends on the experimental set-up (volume, rotation time and speed, solvent viscosity and evaporation). Spin coating as an alternative and very flexible technique for an oxygen-sensor preparation is suggested for the laboratory-scale work, where the majority of experimental data could be used when other new coating methods are also researched and implemented. Izdelani so bili tankoplastni optični senzorji za kisik s tehniko spinskega nanosa. Pri tem so bile uporabljene različne koncentracije tris (4,7-difenil-1,10-fenantrolin) rutenij(II) diklorid kompleksa (RuDPP), različna topila, polimerni nosilci, silikoni in parametri spinskega prekritja. Naš namen je bil pripraviti najbolj homogen nanos senzorske raztopine in tako dobiti najbolj optimalne lastnosti senzorjev. Preučevali smo tudi vpliv hitrosti in časa vrtenja spinske naprave za prekrivanje na odziv senzorjev, saj so bili le-ti po izdelavi izpostavljeni različnim koncentracijam kisika v območju od0%do100%. Najboljši nanos senzorske raztopine smo dobili s senzorsko raztopino v kloroformu 150 µL z uporabo silikona E4 z nanosom na folijo Dataline. Pri tem smo uporabili tri različne stopnje vrtenja: 3 s pri 750/700 r/min, 3 s pri 300 r/min in 4 s pri 150 r/min. Prednost uporabe spinskega prekrivanja je, da je ta tehnika zelo hitra, enostavna za uporabo in je primerna za nanos majhnih prostornin. Omogoča izdelavo več serij senzorjev z različnimi lastnostmi ob minimalni porabi reagentov. Nanos senzorske raztopine na polimernem nosilcu v radialni smeri je v veliki meri odvisen od eksperimentalnih razmer: prostornine nanosa, hitrosti vrtenja, viskoznosti in hlapnosti topil. Metoda spinskega prekritja se je izkazala kot učinkovita metoda za nanos senzorskih raztopin v laboratorijskem merilu, vendar je po celotni senzorski površini težko pripraviti popolnoma homogen nanos, zato je za pripravo večjih količin identičnih senzorjev – po optimiranju vseh drugih eksperimentalnih razmer – smiselno preučiti še alternativne metode nanašanja.
Databáze: OpenAIRE