Theoretical model for establishing a technical dialectal picture dictionary (based on the Carintian Podjuna dialect)

Autor: Benko, Anja
Přispěvatelé: Koletnik, Mihaela
Jazyk: slovinština
Rok vydání: 2013
Předmět:
Zdroj: Maribor
Popis: Doktorska disertacija z naslovom Teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja (na primeru koroškega podjunskega narečja) je razdeljena na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu opredeljujemo pojme, kot so leksikografija, leksikologija in metaleksikografija. Osredotočamo se na področje narečne leksikografije in še ožje znotraj nje na slovenske narečne slovarje, za katere ugotavljamo, da (1) jih je glede na močno narečno razčlenjenost slovenskega jezika zelo malo, (2) samo točkovno pokrivajo slovensko jezikovno ozemlje, (3) so težko dostopni/dosegljivi in (4) nezadovoljivo ter nesistematično izdelani. Natančneje predstavljamo petindvajset nam dostopnih narečnih slovarjev. Le-te tabelarno razvrščamo naraščajoče glede na letnico izida in primerjalno glede na zastavljene kriterije. Sledita poglavji o strokovni leksikografiji in strokovni narečni leksikografiji. Znotraj slednje pišemo o vključenosti strokovne narečne leksike v treh slovenskih (splošnih) narečnih slovarjih (Tominec /1964/, Košir /1997/ in Weiss /1998/) in podajamo oceno dveh slovenskih narečnih strokovnih slovarjev, izdanih v knjižni obliki (Kenda Jež /2007/ in Koletnik /2008/). V nadaljevanju predstavljamo teoretični model za izdelavo strokovnega narečnega slikovnega slovarja, ki je praktično podan v empiričnem delu doktorske disertacije. Prikazano je, kaj so slovarski članki v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, kaj sploh sta in kakšni sta makro- in mikrostrukturni zgradbi slovarja, kako lahko uporabniki dostopajo do makro- in mikropodatkov v slovarskih člankih ter podana je zgradba slovarskega članka po posameznih razdelkih (obstojski, izgovarjavni, slovnični razdelek, razdelek s krajevnimi označevalniki, pomenski, ponazarjalni, sopomenski, etimološki, slikovni razdelek in razdelek razno ter kazalke). Zaradi lažjega razumevanja koroškega podjunskega narečja podajamo zemljepisno predstavitev Koroške (Podjune in Koroške z Mežiško dolino) z ločeno predstavitvijo posameznih raziskovalnih točk in zgodovinski pregled obravnavanega področja. S tem raziskovalno območje poleg jezikovnega vidika osvetljujemo še z dveh zornih kotov: geografskega in zgodovinskega. Sledijo poglavja, ki obravnavajo koroško podjunsko narečje. Pišemo o razvoju koroških narečij, o njihovi klasifikaciji in o poimenovanjih od začetkov narečjeslovnih raziskovanj do danes. Opisujemo in predstavljamo podjunsko in mežiško narečje ter na podlagi glasoslovnih, oblikoslovnih in besedijskih analiz utemeljujemo, zakaj slednjega uvrščamo pod prvega kot najvzhodnejše podnarečje podjunskega narečja. Zaradi lažjega razumevanja obravnavanega narečja ločeno prikazujemo posamezne glasoslovne pojave, ki se pojavljajo v njem. Podajamo aktualizirane fonološke opise obravnavanih koroških podjunskih govorov in analiziramo njihovo oblikoslovje po posameznih besednih vrstah (samostalniki, pridevniki, glagoli, zaimki, števniki, prislovi, predlogi, členki in medmeti). Teoretični del doktorske disertacije zaključuje poglavje o kmetijski dejavnosti na Koroškem, v katerem utemeljujemo izbor leksike za terensko vprašalnico in razčlenjujemo ter opredeljujemo področja, katerih narečna leksika je predstavljena v slovarju (živinoreja, poljedelsko orodje in kulturne rastline). Empirični del je razdeljen na fazo zasnove, pripravljalno fazo in fazo izdelave. Prikazan je potek zbiranja gradiva seznam informatorjev (razvrščeni po abecedi, starosti in raziskovalnih točkah) predstavljena je sestava vprašalnice za slovar opis/prikaz ilustracij in fotografij v slovarju kratice, oznake, znaki, krajšave in simboli pomen glasov za samoglasnike in soglasnike ter njihov pomen slovnične oznake in kratice raziskovalnih točk. Ta del doktorske disertacije zaključuje še analiza zbrane narečne leksike v strokovnem narečnem slikovnem slovarju, njegova kategorizacija in zapis slovenske abecede, ki služi pri uporabi samega slovarja. V sklepu, ki sledi, pišemo o novitetah, ki jih doktorska disert The PhD thesis titled Theoretical model for establishing a technical dialectal picture dictionary (based on the Carinthian Podjuna dialect) is divided into theoretical and empirical part. The theoretical part first defines terms such as lexicography, lexicology and metalexicology. It focuses on the field of dialectal lexicography (which is later narrowed down) and examines the field of Slovenian dialectal language dictionaries. The following findings have been reached about these: (1) in spite of dialectal diversity of the Slovenian language, there are only (a) few dialectal dictionaries in Slovenia (2) they only partially cover the Slovenian linguistic area (3) they are difficult to access (4) while their structure is unsystematic and thus unsatisfactory. Afterwards 25 accessible dictionaries are presented in detail through juxtaposition in tabular a form in ascending order according to the year of publication and comparatively preestablished criteria. This section is followed by two chapters dealing with technical lexicography and technical dialectal lexicography. In the latter the focus is on the incorporation of technical dialectal lexis in three Slovenian (general) dialectal dictionaries, namely Tominec (1964), Košir (1997) and Weiss (1998). In addition, two Slovenian technical dialectal dictionaries, published in a book, i.e. Kenda Jež (2007) and Koletnik (2008), are evaluated and commented upon. In the following segment a theoretical model for establishing a technical dialectal picture dictionary is introduced. The model is in detail discussed in the empirical part of the PhD thesis. Here, dictionary entries in the technical dialectal picture dictionary are displayed. One can observe and read about the micro and macro structures of the dictionary and how a potential user might access micro and macro data within a particular dictionary entry. A structure of a dictionary entry is further broken down into several sections. These are as follows: a standardized dialect headword, a phonetic transcription, grammatical properties of the word, a location marker, a semantic segment, examples of usage including synonyms, etymological data, visual materials and cross-reference markers. In order to fully understand the Carinthian Podjuna dialect peculiarities, its geographical extent of occurrence is portrayed. Carinthia (the area of Podjuna and Carinthia together with the Mežica valley) is presented and the individual research points are singled out. This is followed by a historical overview of the area. This way the linguistic aspect of Carinthia is additionally highlighted by geographical and historical points of view. The following chapters discuss the Carinthian Podjuna dialect. They address the topic of development of the Carinthian dialects, their classification and description from the beginnings of dialectological research to the present day. The Podjuna and Mežica dialects are compared and depicted in detail. Phonetic, morphological and lexical analyses of the two dialects bring us to a conclusion that the Mežica dialect is the easternmost subdialect of the Podjuna dialect. To make all the Mežica dialect peculiarities more easily understood its phonetic occurring in it are presented separately. Furthermore, the updated phonetic descriptions of the examined Carinthian Podjuna speeches are presented, while their morphological features in particular word classes (nouns, adjectives, verbs, pronouns, numerals, adverbs, prepositions, particles and interjections) are analyzed. The theoretical part of the PhD thesis is concluded by a chapter on the agriculture activity in Carinthia (the Koroška region). Here the selection of lexis for the preset questionnaires at the field-work is justified whereas subfields of farming vocabulary dealt with in the dictionary (livestock farming, farming tools and cultures) are pinpointed and discussed. The empirical part is divided into three stages, namely the concept stage, preparatory stage and production stage. The process of obtaining the material is shown provided is the
Databáze: OpenAIRE
Externí odkaz: