Post-communist political culture of the former Yugoslavia: structure, developments and implications
| Autor: | Kirbiš, Andrej |
|---|---|
| Přispěvatelé: | Flere, Sergej |
| Jazyk: | slovinština |
| Rok vydání: | 2011 |
| Předmět: |
demokratična konsolidacija
modernization theory democratic consolidation podložniške politične orientacije vrednote democratization subject political orientations post-Yugoslav societies modernizacijska teorija values postkomunistične države demokratizacija udc:316.334.3(497.1)(043.3) demokratična politična kultura postjugoslovanske družbe democratic political culture post-communist countries |
| Zdroj: | Maribor |
| Popis: | V pričujoči raziskavi smo preučili strukturo, dejavnike in posledice politične kulture in državljanske participacije v postjugoslovanskih družbah. Uporabljenih je bilo več virov kvantitativnih podatkov, med drugim raziskava 2.178 študentov družboslovja v osmih postjugoslovanskih entitetah (M starost = 19,8 leta, SD = 1,89) reprezentativni vzorci Evropske raziskave vrednot (2008) pretekli valovi Svetovne raziskave vrednot (1995/8) in podatki raziskave jugoslovanske mladine (Jupio, 1986). Analiza na agregatni ravni je pokazala, da so v socioekonomsko manj razvitih okoljih (Kosovo, BiH in NJR Makedonija) v večji meri prisotni elementi podložniške politične kulture (Almond in Verba, 1963), v okviru katere so se kot ključni elementi na individualni ravni izkazali avtoritarnost, splošni tradicionalizem, tradicionalni pogled na spolne vloge in nacionalizem. Medentitetne razlike na merah ekonomske kulture (ekonomski egalitarizem in državni paternalizem) so povečini majhne in statistično neznačilne, saj vse entitete na obeh indikatorjih dosegajo visoke povprečne vrednosti. V skladu s predvidevanji dopolnjene modernizacijske teorije je demokratična politična kultura bolj koherentna v socioekonomsko bolj razvitih postjugoslovanskih državah, v nasprotju s teorijo pa manj razvite države dosegajo višje povprečne ravni državljanske participacije. Starost in socioekonomski status sta se izkazala za najmočnejša sociodemografska dejavnika politične kulture in državljanske participacije. Višje stopnje učinkovite demokracije (Inglehart in Welzel, 2007) dosegajo socioekonomsko bolj razvite države, ki izkazujejo tudi najvišje stopnje demokratične politične kulture. Longitudinalna analiza ni pokazala enotne smeri političnokulturnih sprememb slednje so v zadnjih dveh desetletjih bile v smeri večanja tako demokratičnih kot tudi nekaterih podložniških orientacij (npr. avtoritarnosti). Avtorji sklenejo, da proces demokratične konsolidacije, tako političnokulturne kot tudi institucionalne, v večini postjugoslovanskih družb še ni končan. Na koncu so predstavljene implikacije raziskave. The present study examined structures, determinants and consequences of political culture and citizen participation in post-Yugoslav societies. Several empirical data sources were employed, among others a survey of 2,178 social science students in eight post-Yugoslav entities (M age = 19.8 years, SD = 1.89) representative samples from European Values Study (2008), earlier waves of World Values Survey (1995/8) and a study of Yugoslav youth Jupio carried out in 1985. The aggregate level results indicated that socio-economically less developed entities (Kosovo, BiH, and FYR Macedonia) scored higher on subject political culture (Almond and Verba, 1963), which was at the individual level found to be characterized by its four core components: authoritarianism, general traditionalism, traditional gender roles attitudes, and nationalism. Between-country differences on measures of economic cultural orientations (economic egalitarianism and state paternalism) were largely minor or insignificant, since all entities scored high on both measures. As predicted by revised modernization theory democratic political culture was found to be more coherent in socioeconomically more developed post-Yugoslav countries. Inconsistent with modernization approach results demonstrated higher levels of citizen participation in less well-off countries. Age and socioeconomic status proved to be the most potent sociodemographic predictors of political culture and citizen participation. Finally, democracy was found to be more effective (Inglehart and Welzel, 2007) in socioeconomically more developed countries, which also scored highest on measures of democratic political culture. Longitudinal analysis did not uniformly confirm substantive political culture changes with changes in the last two decades taking place in both democratic as well as authoritarian direction. Authors conclude that the process of democratic consolidation, both political-cultural as well as institutional, is far from over in the majority of post-Yugoslav entities. Implications of the results are discussed. |
| Databáze: | OpenAIRE |
| Externí odkaz: |
|