| Popis: |
V reševalni dejavnosti je za krajši čas aktivacije ekip nujne medicinske pomoči in posledično krajši dostopni čas intervencijskih ekip eden od bistvenih dejavnikov organiziranost pristojnih sluţb. Z analizo 8740 nujnih klicev stopnje nujnosti 80 in 90 na Reševalno postajo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter 3653 nujnih klicev omenjenih prioritet prevezanih do zdravnika Oddelka za splošno nujno medicinsko pomoč, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana, v obdobju od 01. 08. 2009 do 31. 08. 2010 smo ob primerjavi z dostopnimi podatki iz tujine izpostavili pomanjkljivosti obstoječega sistema aktivacije ekip nujne medicinske pomoči. Aktivacijske čase bi skrajšali z razširitvijo rabe Protokola prednostnega dispečerstva, ki bi dal ustrezno strokovno izobraţenemu zdravstvenemu dispečerju večjo avtonomnost pri odločanju o izvozu reševalnega vozila. Z uvedbo samostojnih dispečerskih centrov bi poenotili sistem aktivacije po celotni drţavi. S ponovno uvedbo direktne telefonske povezave z nujno medicinsko pomočjo (samostojna trimestna številka) bi vrnili reševalni postaji primarno mesto klica in v verigi aktivacije izpustili časovno obremenjujoč posrednik klica, kot je regijski center za obveščanje. Problem predstavlja tudi premajhno število razpoloţljivih ekip za morebitno aktivacijo. One of principal factors for shortening the time of activation of emergency medical rescue squads and their eventual shortened approach time is the organization of all services involved. 8740 emergency calls to the Rescue station of University Medical Centre Ljubljana and 3655 emergency calls redirected to the medical doctor in the Department of general emergency medical help of Health Centre Ljubljana retrieved between 01. 08. 2009 and 31. 08. 2010 --- in both cases of urgency degrees 80 and 90 --- have been compared to accessible data of foreign emergency services and the inadequacies of the existent system of activation have been pointed out. Time of activation could be shortened by expanding the usage of Medical Priority Dispatch Protocol, which gives the professionally skilled medical dispatcher greater autonomy in taking decisions about activation of an ambulance vehicle. With the introduction of independent dispatch service we could uniform the activation system throughout the country and with the renewal of direct telephone connection to the emergency medical help (independent three digit number) we could re enable the primary place of the call to the Rescue station and cut back another time consuming intercessor (such as The Regional Centre of Informing) in the system of activation. Another problem is the lack of larger number of available emergency medical rescue squads for eventual activation. |
