Slovenski komunisti in nacionalno vprašanje v tridesetih letih

Autor: Perovšek, Jurij
Jazyk: slovinština
Rok vydání: 2010
Předmět:
Zdroj: Contributions to Contemporary History; Vol 50 No 2 (2010); 5-66
Prispevki za novejšo zgodovino; Letn. 50 Št. 2 (2010); 5-66
ISSN: 0353-0329
2463-7807
Popis: The analysis of the attitude of the Slovenian communists to the national question in the 1930s primarily demonstrates programme continuity with the standpoints already established by the communists in the decade before that. Dragotin Gustinčič, who completed his extensive unpublished study Das nationale Problem der Slowenen in 1933 in Moscow, was a prominent personality in this regard. In this study he presented detailed arguments for the right of the Slovenian nation to self-determination and for the integration of the independent Slovenian federal unit into a state union established on the revolutionary basis, which would best suit the Slovenian national-cultural and socio-political interests. The national self-determination and the revolutionary establishment of a new federal state, acceptable for Slovenians, were also supported by the younger generation of communists, operating in the homeland. Its most visible theoretical and political representative Edvard Kardelj detailed their viewpoints of the national problem in his study Razvoj slovenskega narodnega vprašanja [The Development of the Slovenian National Question] (1939). Except in the fundamental national-political matters (self-determination, federation), Gustinčič and Kardelj's studies do not have any common points, and they represent two independent indepth explorations of the Slovenian national problem. The federal national programme, argued for by the Slovenian communists in the 1920s and 1930s, contributed significantly to the assertion of the Communist Party of Slovenia (founded in 1937) as the leading national political force and to its takeover of power after World War II in accordance with its revolutionary strategy and tactics between 1941 and 1945.
Razčlemba odnosa slovenskih komunistov do nacionalnega vprašanja v tridesetih letih najprej pokaže programsko kontinuiteto z že domišljenimi stališči, ki so jih o tem vprašanju oblikovali komunisti v dvajsetih letih. Pri tem je izstopal Dragotin Gustinčič, ki je leta 1933 v Moskvi dokončal svojo neobjavljeno obširno študijo Das nationale Problem der Slowenen. V njej je podrobno utemeljil pravico slovenskega naroda do samoodločbe in vključitev samostojne slovenske federativne enote v revolucionarno oblikovano državno zvezo, ki bi najbolje ustrezala slovenskim narodno kulturnim in socialno političnim interesom. Narodno samoodločbo in revolucionarno vzpostavitev nove, za Slovence sprejemljive federativne države je zagovarjala tudi mlajša generacija komunistov, ki je delovala v domovini. Njen najvidnejši teoretični in politični predstavnik Edvard Kardelj je njihove poglede na nacionalni problem podrobno osmislil v študiji Razvoj slovenskega narodnega vprašanja (1939). Gustinčičeva in Kardeljeva študija razen v načelnih narodno političnih zahtevah (samoodločba, federacija) nimata stičnih točk in predstavljata dve samostojni poglobitvi v slovenski nacionalni problem. Federativni nacionalni program, ki so ga slovenski komunisti zagovarjali v dvajsetih in tridesetih letih, je pomembno prispeval, da se je Komunistična partija Slovenije (ustanovljena leta 1937) skladno s svojo revolucionarno strategijo in taktiko v letih 1941-1945 uveljavila kot vodilna narodna politična sila in po drugi svetovni vojni prevzela oblast.
Databáze: OpenAIRE
načítá se...