Zahteve po nadzoru nad državnim proračunom in začetki demokratizacije v habsburški monarhiji ter Kranjska

Autor: Pančur, Andrej
Jazyk: slovinština
Rok vydání: 2002
Předmět:
Zdroj: Contributions to Contemporary History; Vol 42 No 1 (2002); 7-20
Prispevki za novejšo zgodovino; Letn. 42 Št. 1 (2002); 7-20
ISSN: 0353-0329
2463-7807
Popis: One of the main factors which triggered the democratic process in the Habsburg monarchy was taxpayers' demand to control the State budget. This factor played a considerable role in the emergence of the constitutional life in the monarchy in 1848/49 and 1859/61. As well as presenting the general problems related to Austrian political and financial development, the author focuses in particular on the attitude of the Carniolan population towards the democratic process from the viewpoint of the struggle for parliamentary control of the budget. The mood of the Carniolans in this regard closely resembled that of the general public in the Habsburg monarchy. This mood also reflected the social structure of the Carniolan population which was devoid of a financially strong bourgeoisie or politically influential aristocracy who would actively influence the course of events. Because of this, the only thing this thin stratum of the politically conscious population in Carniola could do was respond in varying degrees to the national democratization.
Eden od najpomembnejših vzrokov, ki so bili odgovorni za začetke demokratizacije, je bila zahteva davkoplačevalcev po nadzoru nad državnim proračunom. Ta dejavnik je imel precejšnjo vlogo tudi pri nastanku ustavnega življenja v habsburški monarhiji v letih 1848/49 in 1859/61. Poleg splošnih problemov avstrijskega političnega in finančnega razvoja, avtor predstavi predvsem odnos prebivalstva na Kranjskem do procesov demokratizacije v znamenju boja za parlamentarni nadzor nad proračunom. V tem pogledu so Kranjci zvesto sledili splošnemu razpoloženju javnosti v habsburški monarhiji. Vendar je ob tem prišla do izraza tudi družbena sestava prebivalstva na Kranjskem, kjer ni bilo finančno močnega meščanstva in politično vplivnega visokega plemstva, ki bi lahko dejavno vplivala na razvoj dogodkov. Zato se je tanek sloj politično zavednega prebivalstva na Kranjskem lahko samo bolj ali manj dejavno odzival na demokratizacijo države.
Databáze: OpenAIRE