Mortaliteta in osutost krošenj doba (Quercus robur L.) na trajnih ploskvah - 20-letni pregled

Autor: Matjaž Čater
Rok vydání: 2014
Předmět:
Zdroj: Acta Silvae et Ligni, Vol 105, Pp 17-25 (2014)
Acta Silvae et Ligni, vol. 105, pp. 17-25, 2014.
ISSN: 2335-3953
2335-3112
DOI: 10.20315/asetl.105.2
Popis: Pedunculate oak (Quercus robur L.) forests in Slovenia are experiencing widespread mortality. Changes in lowlands are reflected in decline of complete forest complexes, high mortality, uneven stand structure and associated forest regeneration problems. Prediction of the present-tree response in disturbed forest ecosystems may significantly contribute to better guideline policies for the silvicultural and forest management practice in the changing environment in both stressed and stabile forest ecosystems. Data from annual crown condition surveys in the 1995-2014 period from four permanent plots have been compared with parameters from hemispherical photo analysis and hydrometeorological data. Good agreement has been confirmed between crown defoliation and total openness all parameters from the hemispherical photo analysis, which were corrected for winter period values, also indicated a better agreement. Mortality rate and crown defoliation correlated well with extreme drought events. Pattern of agreement among compared parameters was different for the Krakovski gozd and Dobrava plots on one hand and Cigonca and Hraščica plots on the other hand. Mortality is influenced by the average air temperatures much more than by precipitation and groundwater table oscillations V dobovih sestojih Slovenije ugotavljamo povečano mortaliteto. Spremembe v nižinskih delih se kažejo kot upad vitalnosti celotnih gozdnih kompleksov, povečanje smrtnosti, porušeno razmerje razvojnih faz in težave, povezane z naravno obnovo. Napovedi sedanjega odziva dreves lahko v prihodnje prispevajo pomembne informacije za nadaljnje gospodarjenje in gojenje tako v poškodovanih kot ohranjenih dobravah. Podatke vsakoletnega popisa stanja krošenj na štirih stalnih vzorčnih ploskvah smo vzporejali s podatki analize hemisfere krošenj in hidrometeorološkimi podatki. Potrdili smo dobro ujemanje med osutostjo in odprtostjo krošenj (hemisferna analiza). Parametri, od katerih smo odšteli zimske vrednosti in jih vzporejali z osutostjo, so pokazali boljše ujemanje od osnovnih. Potrdili smo korelacijo med smrtnostjo in osutostjo krošenj ter ekstremnimi sušnimi razmerami. Vzorci ujemanja so se med sabo razlikovali za Krakovski gozd in Dobravo na eni strani ter Cigonco in Hraščico. Povezava med smrtnostjo in povprečno temperature zraka je bila večja od povezave s podtalnico in padavinami.
Databáze: OpenAIRE