Under-reporting of sexually transmitted infection with chlamydia trachomatis - a revision of surveillance system is required
| Autor: | Darja Keše, Tanja Kustec, Irena Klavs |
|---|---|
| Rok vydání: | 2016 |
| Předmět: |
0301 basic medicine
medicine.medical_specialty Chlamydia testing slovenija medicine.disease_cause Unique identifier 03 medical and health sciences 0302 clinical medicine Under-reporting medicine 030212 general & internal medicine slovenia Date of birth underreporting nepopolna prijava epidemiološko spremljanje Chlamydia business.industry Public health Public Health Environmental and Occupational Health chlamydia infection medicine.disease Missing data 030104 developmental biology klamidijska okužba Family medicine Immunology surveillance Public aspects of medicine RA1-1270 Chlamydia trachomatis business Research Article |
| Zdroj: | Slovenian Journal of Public Health, Vol 55, Iss 3, Pp 174-178 (2016) Slovenian Journal of Public Health |
| ISSN: | 1854-2476 |
| Popis: | To consider whether a revision of the national chlamydia surveillance system is needed, the objectives were to estimate the proportion of laboratory confirmed cases at the Institute of Microbiology and Immunology (IMI) not reported to the National Institute of Public Health (NIPH), and to assess the completeness of reporting for individual data items.The dataset with information about the cases diagnosed at the IMI during 2007-2010, and the national chlamydia surveillance data at the NIPH, were linked using SOUNDEX code and the date of birth as unique identifier. The proportion of unreported cases was calculated. The proportions of records with missing data for individual variables were estimated for all reported cases during the same period. Chlamydia testing and reported rates for the period 2002-2010 were presented.Of 576 laboratory confirmed chlamydia cases at the IMI during 2007-2010, 201 were reported to the NIPH, corresponding to 65.1% of the overall underreporting (50.4% among dermatovenerologists, 90.1% among gynaecologist and 100% among other specialists). Item response was above 99% for demographic variables and from 69% to 81% for sexual behaviour variables. Higher testing rates corresponded to higher diagnosed rates.Surveillance data underestimated diagnosed chlamydia infection rates. Mandatory reporting of cases by laboratories with less variables, including unique identifier, gender, date of diagnosis, and reporting physician specialty, together with numbers of tests performed (for estimating testing and positivity rates) would simplify the surveillance system and eliminate underreporting of laboratory confirmed cases, while still providing necessary information for public health policies.Da bi presodili, ali je treba spremeniti nacionalni sistem epidemiološkega spremljanja spolno prenesene klamidijske okužbe, je bilo treba oceniti delež laboratorijsko potrjenih primerov na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo (IMI) Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani v obdobju 2007-2010, ki niso bili prijavljeni Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ), in med vsemi prijavljenimi primeri v Sloveniji oceniti deleže manjkajočih podatkov za vse spremenljivke.Podatki laboratorijsko potrjenih primerov klamidijske okužbe na IMI v obdobju 2007-2010 so bili povezani s podatki nacionalne zbirke o prijavljenih primerih na NIJZ z uporabo šifre Soundex (šifriran priimek) in datuma rojstva, ki sta služila kot enoten identifikator. Izračunan je bil delež neprijavljenih primerov v celoti in glede različnih specializacij zdravnikov. Ocenjeni so bili deleži z manjkajočimi podatki za posamezne spremenljivke med vsemi prijavljenimi primeri v istem obdobju. Prikazane so tudi letne stopnje testiranja in prijavne stopnje klamidijske okužbe za obdobje 2002-2010 na osnovi podatkov iz nacionalne zbirke na NIJZ.Od skupno 576 laboratorijsko potrjenih primerov klamidijske okužbe na IMI v obdobju 2007-2010 je bil na NIJZ prijavljen le 201 primer, kar pomeni, da kar 65,1% laboratorijsko potrjenih primerov ni bilo prijavljenih. Dermatovenerologi niso prijavili 50,4% primerov, ginekologi 90,1% primerov, ostali specialisti pa niso prijavili nobenega primera laboratorijsko potrjene klamidijske okužbe. Pri prijavljenih primerih NIJZ v istem obdobju so bili podatki zelo popolni pri demografskih spremenljivkah (99% prijav je imelo vse podatke), medtem ko je bilo poročanje pri spremenljivkah o spolnem vedenju precej manj popolno (od 69 do 81% vrednosti pri različnih spremenljivkah). V obdobju 2002-2010 so bile v letih z višjimi stopnjami testiranja na klamidijske okužbe tudi prijavne stopnje klamidijskih okužb višje.Podatki o prijavni incidenčni stopnji klamidijskih okužb močno podcenjujejo incidenčno stopnjo laboratorijsko potrjenih primerov. To prispeva k nizki občutljivosti epidemiološkega spremljanja spolno prenesene klamidijske okužbe, ki pa je odvisna tudi od obsega testiranja. Obvezno prijavljanje prepoznanih primerov iz laboratorijev z manjšim naborom spremenljivk (šifra Soundex, datum rojstva, spol, regija bivanja, datum diagnoze, specialnost zdravnika, ki je naročil preiskavo) bi vsebovalo vse potrebne informacije za na dokazih temelječe javnozdravstveno odločanje, poenostavilo bi sistem epidemiološkega spremljanja in povečalo njegovo občutljivost (prijavljeni bi bili vsi laboratorijsko potrjeni primeri) ter obenem zmanjšalo delovno obremenitev zdravnikov. Obenem bi moralo laboratorijsko epidemiološko spremljanje dati tudi podatke o številu opravljenih testiranj, kar bi omogočilo oceniti stopnje testiranja in stopnje pozitivnosti (skupaj in po starosti in spolu pacientov in tudi po specialnosti zdravnikov, naročnikov). |
| Databáze: | OpenAIRE |
| Externí odkaz: |
|