Slovenska narečna poimenovanja za žlico, nož in vilice
| Autor: | Januška Gostenčnik, Mojca Kumin Horvat |
|---|---|
| Rok vydání: | 2021 |
| Předmět: | |
| Zdroj: | Slovene Linguistic Studies. 13 |
| ISSN: | 1581-1271 1408-2616 |
| DOI: | 10.3986/sjsls.13.1.02 |
| Popis: | V prispevku so osvetljena narecna poimenovanja za jedilni pribor, ki se uporablja pri uživanju ali pripravljanju jedi – žlica, nož in vilice. Ker obravnavani narecni leksemi poimenujejo tri predmetnosti s podobnimi, a vendar razlicnimi kulturoloskimi oz. etnografskimi ozadji, smo si pri pregledu izvora leksemov zastavili vprasanje njihove povezanosti z izvorom denotatov samih. Stanje v slovenskih narecjih smo osvetlili in osmislili se s splosnoslovanskim knjižnojezikovnim gradivom. V ospredju je jezikoslovna analiza, in sicer geolingvisticna, besedotvorno-etimoloska ter pomensko-motivacijska. Etnoloski okvir služi zlasti za predstavitev razlogov za (ne)prevzetost leksemov. Izkaže se, da so poimenovanja za žlico in nož neraznovrstna z vidika prevzetosti, saj sta denotata na slovenskem jezikovnem obmocju v uporabi že razmeroma dolgo. Vilice so bile uveljavljene v sirso uporabo kot del jedilnega pribora relativno pozno, zato je najpogostejse poimenovanje zanje besedotvorni deminutiv, na stiku z neslovanskim prostorom pa se opaža visoka stopnja prevzetosti leksemov. Poimenovanje za nož izkazuje besedotvorno raznovrstnost zaradi razlicnih namembnosti v preteklosti. eksemi nožic, vilice oz. edninsko vilica in razsoska oz. množinsko razsoske so doživele besedotvorno spremembo, saj ohranjajo strukturalne pripone, le-te pa niso (vec) nosilke besedotvornega pomena, so torej tavtoloske izpeljanke. Leksema nož in posada pricata o pomenski oz. semanticni spremembi, pri obeh je prislo do ožanja pomena, in sicer v smeri nadpomenka → podpomenka. |
| Databáze: | OpenAIRE |
| Externí odkaz: |
|