| Popis: |
Slovenija se na agroživilskem področju sooča z izrazito negativno bilanco lastno pridelane hrane, povečuje se zunanje trgovinska izmenjava, lokalno proizvedenih živil na slovenskem trgu pa je še bistveno manj. Dodaten izziv predstavljajo podnebne in okoljske razmere na svetovni ravni, kako v najkrajšem času povečati lokalno pridelavo/uporabo hrane, zmanjšati zavržke in negativne vplive na okolje. Ob strukturnih spremembah, sektorskih vlaganjih, izboljšanju proizvodnih procesov, povezovanju in vzpostavljanju lokalnih prehranskih verig brez konkretnih naporov v smeri ozaveščanja domačih kupcev teh ciljev ne bo mogoče doseči. Zagotavljanje kakovosti lokalnih pridelkov, večje vključevanje lokalnih živil v gostinstvo, ponudba tradicionalnih jedi in osebna izkušnja pridelave hrane lahko dodatno vzpodbudijo povečanje pridelave in povpraševanje ter prispevajo k zmanjševanju zavržkov hrane v prehrambni verigi. Kupci v okviru raziskave izkazujejo interes po kakovostnih živilih s slovenskim poreklom, žal pa lahko obstoječe stanje prinaša tveganje za upad zaupanja, kar se odraža v razkoraku med pričakovanim in dejanskim stanjem. Okrepitev gostinske ponudbe s tradicionalnimi jedmi lahko pripomore k povečanemu povpraševanju lokalno pridelane hrane s potrebo po večji izbiri raznolikih in ustrezno prezentiranih sezonskih tradicionalnih jedi. Osebna izkušnja lastne pridelave prispeva k boljši ozaveščenosti. Izboljšanje ukrepov na teh področjih pozitivno vpliva tudi na odnos do lokalne hrane oziroma na zmanjšanje njenih zavržkov. |
