Narativni teksti o Borisu in Glebu med posredovanjem političnega zgleda in tolmačenjem zgodovine
| Autor: | Malmenvall, Simon |
|---|---|
| Jazyk: | angličtina |
| Rok vydání: | 2017 |
| Předmět: | |
| Zdroj: | Slavistična Revija, Vol 65, Iss 2 (2017) Slavistična revija |
| ISSN: | 1855-7570 0350-6894 |
| Popis: | The two princely brothers Boris and Gleb were the first canonized East Slavic saints (known as passion-bearers). The narrative/literary texts dedicated to them and written until the beginning of the twelfth century, among which the Lesson on Boris and Gleb stands out stylistically and conceptually, are defined by two fundamental characteristics: by offering a sacralized political example during the period of growing political instability in East Slavic territory and by stressing the spiritual "maturity" of Kievan Rus' in the context of salvation history. The existence of princely or royal saints (i.e., passion-bearers) cannot be regarded as a special feature of East Slavic medieval culture; this kind of sainthood was generally present in the lands of the northern and eastern European peripheries of the time. Knežja brata Boris in Gleb predstavljata prva kanonizirana vzhodnoslovanska svetnika (strastotrpca). Njima posvečene narativne/literarne tekste, nastale do začetka 12. stoletja, med katerimi stilistično in konceptualno izstopa Branje o Borisu in Glebu, opredeljujeta dve temeljni značilnosti: posredovanje sakraliziranega političnega zgleda v obdobju vse večje politične nestabilnosti na vzhodnoslovanskem ozemlju; in izpostavljanje duhovne "zrelosti" Kijevske Rusije v kontekstu zgodovine odrešenja. Obstoja kategorije knežjih ali kraljevskih svetnikov (strastotrpcev) ni mogoče imeti za posebnost vzhodnoslovanske srednjeveške kulture, saj se je tovrstno svetništvo nasploh pojavljalo v deželah na severnem in vzhodnem obrobju takratne Evrope. |
| Databáze: | OpenAIRE |
| Externí odkaz: |
|