| Popis: |
U obimnom i značajnom opusu Dragotina Cvetka (1911–1993) – osnivača slovenačke i jedne od vodećih figura jugoslovenske muzikologije – istraživanja vezana za život i rad Davorina Jenka (1835–1914) imala su posebno mesto, označavajući svojevrsnu prekretnicu ka polju muzičke istoriografije kao budućem i trajnom opredeljenju autora. Ako je težište Cvetkove ukupne pažnje bilo usmereno pre svega ka doprinosima istoriji slovenačke muzike, tj. muzike na tlu Slovenije, rad na monografiji o Davorinu Jenku, uglednom kompozitoru i dirigentu koji je najplodnije godine svog rada ugradio u tokove srpske muzike romantičarskog doba, podstakao je nove, šire perspektive Cvetkovih pogleda. Oni su, između ostalog, zahtevali i komparativna sagledavanja društveno-istorijskih, političkih, kulturnih i umetničkih tokova slovenačke i srpske muzike na prelazu XIX i XX veka, u decenijama koje su za oba naroda imale smisao epohe konstruisanja nacionalnih identiteta. V zajetnem in pomembnem opusu Dragotina Cvetka (1911–1993) – utemeljitelja slovenske in enega vodilnih figur jugoslovanske muzikologije – preučevanje življenja in dela Davorina Jenka (1835–1914) je imelo smisel svojevrstne prelomnice proti področju glasbenega zgodovinopisja kot bodoči in trajni opredelitvi avtorja. Cvetkovo delo na prvi, in do zdaj edini monografiji posvečeni življenju in delu Davorina Jenka, se je udejanjalo v začetku petdesetih let 20. stoletja, kot del projekta Muzikološkega inštituta Srbske akademije znanosti (ustanovljen l. 1948), na pobudo in ob izjemni, prijateljski podpori Petra Konjovića (1883–1971), tedaj na položaju direktorja Inštituta. Tiskana leta 1952 v cirilicni izdaji (SAN in Muzikološki inštitut) se je Cvetkova monografija pojavila tudi v slovenščini (Ljubljana, 1955; druga izdaja v slovenščini: Maribor 1980). Cvetkova monografija je še od časa izida temelj za preučevanje dela Davorina Jenka v zgodovini slovenske, in še bolj – srbske glasbe, istočasno pa priča o metodoloških izhodiščih domače znanosti o glasbi v začetku petdesetih let. Utemeljeni na pozitivističnih načelih, Cvetkovi pogledi na politične, ideološke in kulturne lastnosti Jenkove dobe, zaznamujejo avtorjev poskus komparativne obravnave razvojnih problemov srbske in slovenske glasbene zgodovine, kot izhodišča za, po avtorjevih besedah „začetek izgradnje jugoslovanske glasbene zgodovine.“ Katero mesto je Dragotin Cvetko podelil Davorinu Jenku v stilni periodizaciji romantičarske dobe na južnoslovanskih prostori, in kateri so Cvetkovi ključni doprinosi k celotnem pogledu na Jenkov opus – je zgolj nekaj vprašanj, ki bodo sprožena v tem prispevku. Posebna pozornost bo posvečena korespondenci med Cvetkom in Konjovićem (Katarina Bedina, Povprečen nisam hotel biti, Ljubljana, 2007) ter viru manj znanih, dragocenih podatkov ne le o fazah in vidikih nastanka monografije o Davorinu Jenku, temveč o tesnem sodelovanju dveh uveljavljenih ustvarjalec v procesih ustvarjanja strategoje razvoja znanosti o glasbi v FNRJ. In the extensive and significant work of Dragotin Cvetko (1911–1993) – the founder of Slovenian and one of the leading figures in Yugoslav musicology – the study of life and work by Davorin Jenko (1835–1914) had the meaning of a turning point toward the field of music historiography as a future and permanent author’s methodological preference. Cvetko’s work on the first, and so far the only monograph dedicated to the life and work of Davorin Jenko, took place at the beginning of the 1950s as part of the project of the Institute of Musicology of the Serbian Academy of Sciences (founded in 1948), on the initiative and with the generous, friendly support of Petar Konjović (1883– 1971), at that time at the position of Institute’s Director. Published in 1952 in the Cyrillic edition (SAS and Institute of Musicology), Cvetko’s monograph appeared later in Slovenian language (Ljubljana, 1955; second edition in Slovenian: Maribor 1980). Presenting from the time of publishing the basis for studying the work of Davorin Jenko in the history of Slovenian and, moreover, Serbian music, Cvetko’s book testifies at the same time about the methodological starting points of Yugoslav music scholarship in the early fifties. Grounded in positivism principles, Cvetko’s views about the political, ideological and cultural features of Jenko’s era indicate the author’s step towards an attempt of comparative consideration of common development problems of Serbian and Slovenian music history as a starting point for, according to the author’s words, “the beginning of creating a Yugoslav music history.” What is the place that Dragotin Cvetko assigned to Davorin Jenko in the stylistic periodization of the romantic epoch in South Slavic areas, as well as which are a key author’s contributions to a comprehensive research of Jenko’s work – these are just few of many questions discussed in this paper. Special attention is devoted to the correspondence between Cvetko and Konjović (Katarina Bedina, Povprečen nisam hotel biti [The average I did not want to be], Ljubljana, 2007), as the source of numerous, very little-known, however precious data not only about the research stages and specific aspects of Cvetko’s work on a book on Davorin Jenko, but also about the close cooperation between two influential authors in the initial processes of forming a strategy for the development of musicology in the FNRY. |
