| Popis: |
Upravni postopek je najpogostejše pravno razmerje v sodobni družbi. Je zakonsko opredeljen postopek, v sklopu katerega pretežno nacionalni organi izvršilne veje oblasti izvajajo reševanje upravnih zadev. Zaradi raznolikosti in posebnosti upravnih zadev prihaja s strani upravnih organov in domačih sodišč do posameznih kršitev pravic, ki se večinoma rešujejo preko pritožb na nacionalni ravni. Ključno vlogo za dvig ravni človekovih pravic v upravnih postopkih je imel sprejem evropske Konvencije v letu 1950, ki predstavlja z uvedbo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) dodatno instanco sodnega nadzora proti kršitvam človekovih pravic. V diplomskem delu sem s študijo primerov analiziral primere slovenskih in nemških upravnih sodb pred ESČP, ki so bili podlaga za oceno ustreznosti predpisov in sodne prakse slovenskih sodišč v upravnih zadevah. Iz analiziranih podatkov za zadnjih deset let izhaja, da je glede na število prebivalcev proti Sloveniji vodenih kar 17-krat več sodb ESČP kot proti Nemčiji. Po preučitvi nekaterih upravnih primerov zadnjih let lahko zaključim, da sodbe, ki jih je izdalo ESČP ne izkazujejo pomanjkljivosti naše zakonodaje. Kažejo pa, da mora naša država storiti korak naprej pri vzpostavitvi sodnega odločanja, ki bo omogočilo raven varovanja človekovih pravic in svoboščin, kot ga pozna tudi večina drugih evropskih držav. Sodišča bodo to dosegla, v kolikor v odločanje vključijo javne obravnave, poskrbijo za boljšo odzivnost in preprečijo ponavljajoče se kršitve človekovih pravic. Pridobljeni podatki predstavljajo podlago za zmanjšanje kršitev človekovih pravic, posledično pa tudi upad pritožb in sodb, ki jih ESČP izreče proti Sloveniji. Administrative procedure is the most common legal relationship in modern society. It is a legally defined procedure in which predominantly national executive branch bodies deal with administrative matters. Due to the diversity and specificity of administrative matters, there are individual violations of rights by administrative bodies and domestic courts, which are mostly resolved through complaints at the national level. The adoption of the European Convention in 1950 played a key role in raising the level of human rights in administrative proceedings. I analized case studies of Slovenian and German administrative judgments before the ECHR, which were the basis for assessing the adequacy of regulations and case law of Slovenian courts in administrative cases. The analyzed data for the last ten years shows that, given the number of inhabitants, 17 times more ECHR judgments have been filed against Slovenia than Germany. After examining some administrative cases in recent years, I conclude that judgments handed down by the ECHR do not show shortcomings in our legislation. However, they show that our country must take a step forward in establishing judicial decision-making that will enable the level of protection of human rights and freedoms that most other European countries know. The courts will achieve this by including public hearings in their decision-making, ensuring a better response and prevent repeated violations of human rights. The obtained data represents the basis for the reduction of human rights violations, and consequently also the decline in appeals and judgments handed down by the ECHR against Slovenia. |
