Asymmetries in sub-extraction out of np in Slovenian: a magnitude estimation study
| Autor: | Manca Mušič, Penka Stateva, Artur Stepanov |
|---|---|
| Jazyk: | němčina |
| Rok vydání: | 2016 |
| Předmět: |
Linguistics and Language
Computer science computer.software_genre 050105 experimental psychology Language and Linguistics Slovenian magnitude estimation lcsh:P1-1091 Subject (grammar) syntactic island 0501 psychology and cognitive sciences Slavic languages 060201 languages & linguistics Estimation Left Branch extraction business.industry 05 social sciences Locality Contrast (statistics) 06 humanities and the arts Interrogative Noun phrase Constraint (information theory) lcsh:Philology. Linguistics 0602 languages and literature Artificial intelligence business computer Natural language processing |
| Zdroj: | Linguistica, Vol 56, Iss 1 (2016) Linguistica (Ljubljana) |
| ISSN: | 0024-3922 |
| Popis: | In this work, we aim to clarify the empirical paradigm that bears on two aspects of syntactic locality in Slovenian. First, building on previous work, we investigate how robustly Slovenian observes the syntactic locality constraint precluding constituent sub-extraction out of subject noun phrases. Second, we ask whether Slovenian allows Left Branch Extraction in interrogative and non-interrogative sentences. To elucidate both issues, we conducted a magnitude estimation study, the results of which support our previous claim that there is a subject island effect in Slovenian. Furthermore, our results suggest that Slovenian disallows Left Branch Extraction, in contrast with some other Slavic languages. We also discuss theoretical consequences of our empirical findings. V pričujočem članku poskušamo razjasniti empirično paradigmo, ki vpliva na dva vidika skladenjske lokalnosti v slovenščini. Prvič, izhajajoč iz predhodne raziskave, smo želeli podrobneje proučiti, kako močno slovenščina upošteva omejitev skladenjske lokalnosti, ki preprečuje premik iz osebkovih samostalniških zvez. Drugič, ugotoviti smo želeli, ali slovenščina dopušča premik pridevnika iz samostalniške zveze v vprašalnih in nevprašalnih povedih. Da bi odgovorili na obe zastavljeni vprašanji, smo izvedli študijo po metodi ocene magnitude. Rezultati študije potrjujejo naše prejšnje zaključke, da slovenščina izkazuje prepoved premika iz osebkove zveze. Naši rezultati tudi pokažejo, da slovenščina ne dovoljuje premika pridevnika iz samostalniške zveze in tako kaže razločke z nekaterimi drugimi slovanskimi jeziki. Na koncu članek obravnava izsledke raziskave z vidika razvoja teorije skladnje. |
| Databáze: | OpenAIRE |
| Externí odkaz: |
|