Zobrazeno 1 - 10
of 62
pro vyhledávání: '"veznik"'
Publikováno v:
Jezikoslovni zapiski, Vol 30, Iss 1, Pp 65–83-65–83 (2024)
V prispevku so analizirane predložnosklonske zveze, ki jih povezuje priredni veznik i ‘in’. Strukturno-semantična analiza je bila opravljena na primerih najpogostejših predložnosklonskih izrazov, pridobljenih iz korpusa hrWaC kot stalnih izra
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/8d609a57bdc144a089e70cca33641346
Autor:
Dejan Gabrovšek, Domen Krvina
Publikováno v:
Slavistična Revija, Vol 70, Iss 4 (2022)
Prispevek je posvečen vprašanju, kako izbrani prislovi in njihove medsebojne povezave z vezniki pomensko učinkujejo glede na to, kje v povedi stojijo. Ponekod je obravnavana tudi fakultativnost vejice v smislu njenega (ne)vpliva na skladenjski pom
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/f159f60e4cf24e9aa45743b43214533e
Autor:
Dejan Gabrovšek
Publikováno v:
Jezikoslovni zapiski, Vol 25, Iss 2, Pp 83-96 (2019)
Prispevek se opira na skoraj stoletje staro tezo Vinogradova in drugih ruskih jezikoslovcev, ki velja za slovanske jezike, namreč da bi bilo bolje kot o dvojici priredje – podredje govoriti o različnih stopnjah odvisnosti med stavki znotraj zlož
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/230e34f1bc2447bdbe6f86b0d57a2fa7
Autor:
Ivo Pranjković
Publikováno v:
Rasprave Instituta za Hrvatski Jezik i Jezikoslovlje, Vol 45, Iss 2, Pp 659-673 (2019)
U prilogu je riječ o raznolikim subordiniranim strukturama s veznikom što u hrvatskom jeziku. Analiziraju se subordinirane strukture s relativnim što, s eksplikativnim što, s uzročnim što te s veznikom što u sastavu brojnih složenih veznika i
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/c61d23eff94e4a1d8e7411f7feb3ac56
Autor:
Dejan Gabrovšek, Domen Krvina
Publikováno v:
Slavistična Revija, Vol 68, Iss 3 (2020)
Prispevek analizira rabo slovenskih veznikov dokler in dokler ne na začetku in sredini večstavčne povedi. Pogosteje se pojavlja dokler ne, raba obeh pa je izrazito pogostejša na sredini povedi. Veznika sta analizirana kot del niza permutacij de
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/27598a99fbbc488899903d9672958475
Autor:
Dejan Gabrovšek, Andreja Žele
Publikováno v:
Slavistična Revija, Vol 67, Iss 3 (2019)
Prispevek obravnava tipologijo slovenskih podredno zloženih povedi, kakor se je izkazala z vidika različnih stopenj odvisnosti, (s tem da najvišjo stopnjo odvisnosti med odvisnim in matičnim stavkom izražajo stavčnočlenski odvisniki (in znotra
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/a9b1407cfee44993a333a88630515d33
Autor:
Lojk, Magda, Kosi, Mateja
Publikováno v:
Na stičišču svetov, pp. 221-229, 2022.
V praksi poučevanja slovenščine kot tujega jezika se kaže, da študenti rabe protivnega veznika pa ne usvojijo v zadostni meri, zato ga pogosto rabijo neustrezno ali se njegovi rabi izogibajo. Učbeniki za slovenščino kot drugi in tuji jezik vs
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::c1d5a6f369253164d02eef4a60bb0bdd
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=170223&dn=
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=170223&dn=
Autor:
Matej Šekli
Publikováno v:
Jezikoslovni zapiski, Vol 23, Iss 2 (2018)
V prispevku so obravnavani členki, vezniki in prislovi v vlogi vezniških besed v jeziku Brižinskih spomenikov (zapisani v letih 972–1039), najstarejši časovni različici slovenščine. Odgovarja se na vprašanja, kdaj neka beseda nastopa v vlo
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/8289df3b44bd40a1976bae966b976c39
Autor:
Mojca Kompara
Publikováno v:
Jezikoslovni zapiski, Vol 21, Iss 1 (2018)
V prispevku je predstavljena raba veznikov in predlogov v razvezavi in kratici. Za pregled zastopanosti veznikov in predlogov v kraticah je uporabljen nabor krajšavnorazvezavnih parov, pridobljenih s pomočjo algoritma za samodejno prepoznavanje k
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/fa0a5678fe7f48c096892a3c82c4dad3
Autor:
Belaj, Branimir
Publikováno v:
Croatica : časopis za hrvatski jezik, književnost i kulturu
Volume 46
Issue 66
Volume 46
Issue 66
U radu se u okvirima kognitivnolingvističkih metoda raspravlja o kategorijalnom statusu i funkciji riječi "što" u konstrukcijama tipa "Na trgu se okupilo mnogo ljudi, što mladih što starih". Riječ je o konstrukciji koja se u hrvatskim gramatika
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=doi_dedup___::8a6ae057bf46d330da830f409457a261
https://hrcak.srce.hr/287110
https://hrcak.srce.hr/287110