Zobrazeno 1 - 10
of 17
pro vyhledávání: '"parkljarji"'
Publikováno v:
Acta Silvae et Ligni, vol. 118, pp. 41-51, 2019.
Acta Silvae et Ligni, Vol 118, Pp 41-51 (2019)
Acta Silvae et Ligni, Vol 118, Pp 41-51 (2019)
Veliki rastlinojedi parkljarji (VRP) različno vplivajo na razvoj gozdnih ekosistemov. Eden izmed najbolj negativnih vplivov, ki ga imajo na dolgoročni razvoj gozdov, je posledica kroničnega čezmernega objedanja mladja. Namen raziskave je bil s po
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=doi_dedup___::0c1776941c6cf40ebf1d432bdcf039e8
https://doi.org/10.20315/asetl.118.4
https://doi.org/10.20315/asetl.118.4
Autor:
Fležar, Urša, Jerina, Klemen
Publikováno v:
Gozdarski vestnik. slovenska strokovna revija za gozdarstvo, vol. 78, no. 10, pp. 379-391, 2020.
Vedno boljše poznavanje pomena parkljarjev za ekosistem in človeka ter hkrati širjenje teh živalskih vrst v evropskem prostoru prinaša potrebo po nadgrajevanju in izpopolnjevanju načinov njihovega upravljanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3508::be4553b4c230556d14ca7033ad057b12
https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12905
https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=12905
Publikováno v:
Acta Silvae et Ligni, vol. 118, pp. 13-27, 2019.
Acta Silvae et Ligni, Vol 118, Pp 13-27 (2019)
Acta Silvae et Ligni, Vol 118, Pp 13-27 (2019)
Poznavanje absolutne in/ali relativne številčnosti prostoživečih parkljarjev je eden pomembnejših vhodnih podatkov, ki nam omogoča njihovo učinkovito trajnostno upravljanje. V večjem delu Slovenije so prostoživeči parkljarji gospodarsko, mo
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=doi_dedup___::a7baf0adb98baac6b350db2a36cc8767
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121842
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=121842
Autor:
Marolt, Gregor
Veliki rastlinojedi parkljarji s prehranjevanjem z mladjem drevesnih vrst zavirajo naravno obnovo gozda, vplivajo na zmes mladja in delež drevesnih vrst v prihodnosti. V diplomski nalogi smo preučili vpliv izbranih rastiščnih dejavnikov glede na
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::8c8153599111ccc04de5971823a43b25
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=135381&dn=
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=135381&dn=
Autor:
Stergar, Matija
Klasične habitatne študije temeljijo na nekaterih nepreverjenih domnevah: i) Rabo habitata uporabljajo kot neposreden kazalnik njegove priljubljenosti in s tem predpostavljajo, da so vsi deli habitata za osebke enako dosegljivi. ii) Napovedni model
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::45bf72abc54c6c28ac027fd5bd4fa536
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=108818&dn=
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=108818&dn=
Publikováno v:
Acta Silvae et Ligni, Vol 108, Pp 1-10 (2015)
Acta Silvae et Ligni, vol. 108, pp. 1-10, 2015.
Acta Silvae et Ligni, vol. 108, pp. 1-10, 2015.
Velike prostoživeče rastlinojede uvrščamo med ključne vrste kopenskih ekosistemov, saj neposredno in posredno vplivajo na številne druge skupine organizmov in na zgradbo ter delovanje celotnih ekosistemov. Veliki rastlinojedi s prehranjevanjem,
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=doi_dedup___::a96f15a1a567e26afc7dc894fa3115d3
http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7794
http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=7794