Zobrazeno 1 - 10
of 32
pro vyhledávání: '"hrvaška književnost"'
Autor:
Kovač, Zvonko
Publikováno v:
Recepcija slovenske književnosti, pp. 225-232, 2014.
U konstruktu interkulturne znanosti o književnosti, s naglaskom na interkulturnu povijest književnosti te interkulturnu interpretaciju (teorijske i metodološke aspekte novoga pristupa), uz vrlo razvijene oblike moderne interkulturne didaktike, naj
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=dedup_wf_001::53a6299bf3d57c7c218fe9e4a4a91ef8
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-147444
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-147444
Autor:
Blaž Kavšek
Publikováno v:
Slavistična Revija, Vol 65, Iss 4 (2017)
V članku skozi prizmo literarnih zgodovin 19. stoletja in njihove percepcije stoletje starejšega literarnega spora med Leipzigom in Zürichom opazujem proces vzpostavitve odnosa do didaktične poezije, ki se je artikuliral v obdobju romantike. Glav
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/5104eb0dde5c4a5eaa420170e713c78a
Autor:
Popovič, Teja
Ovaj se diplomski rad temelji na romanu Tatin sin (2020) hrvatskog autora Dine Pešuta. Glavna tema koju diplomski rad obrađuje jest proces rješavanja i gradnje nepostojećeg odnosa između oca i sina kojeg otežava gomila prešućenih trauma koje
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::56a7f8b223aaeb2bbf646c1f99a9f46f
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=161470&dn=
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=161470&dn=
Autor:
Jakša, Maja
V magistrskem delu se posvečam tematiki disfunkcionalne družine, ki jo razumem predvsem skozi prizmo družinskega nasilja. Prvi del je začrtan teoretično: v njem se sprašujem, kaj pomeni družina danes, kakšne so njene definicije in katere vlog
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::3c3949ec37408625f933e4c6630555ae
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-140051
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-140051
Autor:
Ostojić, Danko
Diplomsko delo se ukvarja s čustvi, ki jih izzove horor žanr. Čustva so odgovor na pomembne spremembe v svetu subjekta. Ko subjekt občuti strah, je nekaj njemu pomembnega ogroženo, ko pa občuti gnus, se boji, da bi bilo v njegovo telo vneseno k
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::dfeea3ae68ebb57da1452de898f2f746
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129572
https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=129572
Autor:
Andraž Jež
Publikováno v:
Slavistična Revija, Vol 61, Iss 4 (2013)
Besedilo se osredotoča na medbesedilne povezave med opusoma slovaškega panslavistaJana Kollárja in slovensko-hrvaškega ilirca Stanka Vraza, posebej na večplasten vpliv Kollárjeve pesnitve Slávy dcera na Vrazovo prvo zbirko v ilirščini Djulab
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/32e1c39dece9492695801eac9babcb81
Autor:
Renata Jambrešić Kirin
Publikováno v:
Slavistična Revija, Vol 60, Iss 1 (2012)
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/7e59141691ca41c782bf405c7c88c5d0
Autor:
Đurda STRSOGLAVEC
Publikováno v:
Slavistična Revija, Vol 50, Iss 4 (2002)
Prispevek orisuje prevladujoče prozne modele in poetike v hrvaški književnosti ob koncu 20. stoletja. Pri tem se ustavlja pri značilnostih prejšnjih obdobij.
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/e9413525290840aba5bbbed805374a63
Autor:
Mirko TOMASOVIĆ
Publikováno v:
Slavistična Revija, Vol 50, Iss 2 (2002)
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/90d3d4ff768b437a810913dd7cf2c8a9
Autor:
Zvonko KOVAČ
Publikováno v:
Slavistična Revija, Vol 48, Iss 1 (2000)
Delo temelji na predpostavki, da je secesijski slogovni kompleks, ki ga je mogoče povzeti iz dosedanjih del (A. Stamać, V. Žmegać), nekakšna konstanta kajkavskega deleža znotraj hrvaške književnosti od moderne do postmoderne. V uvodnem delu s
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/59711b48fead4638870fa6e00ff9df75