Zobrazeno 1 - 10
of 275
pro vyhledávání: '"fikcija"'
Autor:
Emira Kulenović
Publikováno v:
Bosniaca, Vol 26, Iss 26, Pp 38-45 (2021)
Bibliotekarstvo kao nauka i vještina organizacije znanja i njegovih produkata evoluira te je, kao i sve ostale naučne ili praktične discipline, prisiljeno prilagođavati se vremenu. Na tom svom evolucijskom putu, općeprihvaćene teorije i poimanj
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/c6e889e2b9064ca09b029a29741a9b35
Autor:
Andrea Jović
Publikováno v:
Anafora, Vol VIII, Iss 1, Pp 39-55 (2021)
Naratologija mogućih svjetova svojim je propitivanjem statusa i podrijetla fikcionalnih tekstova logično okrilje za razvoj pronašla u postklasičnoj naratologiji. Od samog početka zainteresirana za novo tumačenje pojma istine u fikciji, ova je d
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/1a5602c2a46942939dbb56b65a96ec50
Autor:
Mirela Dakić
Publikováno v:
Fluminensia: Journal for Philological Research, Vol 33, Iss 1, Pp 171-188 (2021)
Oslanjajući se na Derridaove uvide o odnosu fikcionalnosti i referencijalnosti te relaciji književnosti i politike u nizu tekstova koje okuplja žanrovskom oznakom povratka iz SSSR-a, njihovu artikulaciju razmatramo u čitanjima jednog od kanonskih
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/bae36ca2bb44450b93f717e1cfb7713c
Publikováno v:
Fluminensia: Journal for Philological Research, Vol 33, Iss 1, Pp 209-220 (2021)
U radu je analiziran prozni opus Frana Galovića koji obiluje prizorima smrti i ostalim motivima povezanima s njom. Prikazi smrti predstavljeni su kronološki prema godini nastanka djela, ali i grupirani i objašnjeni prema stilskim odrednicama. Galo
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/3c95c2b486de46ee9f2824b623ca20ad
Autor:
Stefan S. Alidini
Publikováno v:
Filolog, Vol 21, Iss 21, Pp 415-433 (2020)
Rad se bavi ispitivanjem intertekstualnih i poetičkih veza Tekerijevog (Thackeray) romana Vašar taštine (Vanity Fair) i romana Lomača taština (Bonfire of the Vanities) Toma Vulfa (Tom Wolfe). Polazeći od problema intertekstualnih teorija, anali
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/d0fd8bb6dc0643ca9c73e0524411a5a4
Autor:
Umek, Loredana
Publikováno v:
Recepcija slovenske književnosti, pp. 487-493, 2014.
Prispevek se poglablja v odkrivanje razsežnosti reprezentacije tržaškega prostora in v analizo različnih možnosti njene ubeseditve. V obravnavi so trije sodobni tržaški urbani romani - Nož in jabolko Ivanke Hergold, Ki od daleč prihajaš v m
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______3505::7fe6e450fc527d879f7fb4942dc45cab
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-147556
https://hdl.handle.net/20.500.12556/RUL-147556
Autor:
Krizmanić, Larisa
Uvodni dio rada polazi od uspostave pojma ženskog političkog subjektiviteta, a potom se pažnja usmjerava na teorijske postavke autobiografske proze s naglaskom na posebnost ženskog izričaja i važnost književnosti svjedočenja u reprezentaciji
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=od______4012::63b9e2e5af4ea9fd0c24021d2620d1e4
https://repozitorij.unizd.hr/islandora/object/unizd:7339/datastream/PDF
https://repozitorij.unizd.hr/islandora/object/unizd:7339/datastream/PDF
Autor:
Gulić, Andrea
Usmena književnost se služi fikcijskim i fakcijskim modalitetima da bi se stvorila potpunija predaja u kojoj različiti čimbenici zajednički djeluju. Tako povijesna osoba Andrijica Šimić ostavlja traga u usmenoj književnosti Sinja i okolice. D
Externí odkaz:
https://explore.openaire.eu/search/publication?articleId=dedup_wf_001::e79def471d1f2c781de55a4408f50718
https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:172:243311
https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:172:243311
Autor:
Jasmina Markič
Publikováno v:
Ars & Humanitas, Vol 12, Iss 2 (2018)
Leta 2017 je minilo 50 let od prve objave romana Garcíe Márqueza Sto let samote, enega najpomembnejših romanov v špansko govorečem svetu in sodobni književnosti nasploh. Članek se osredotoča na vprašanje minevanja časa in z njim povezanega
Externí odkaz:
https://doaj.org/article/be8397efe8b74550a646964f2a146a45
Publikováno v:
Regional formation and development studies 2017, Nr. 3 (23), p. 57-70.
Straipsnyje nagrinėjamas labai specifinis, lietuvių mokslininkų netyrinėtas dokumentinio žanro tipas – lietuviskas etnografinis filmas. Remiantis etnografijos ir kinematografijos kūrimo principais analizuojamas etnografinio filmo savitumas, a